La tempranica: SIERRAS DE GRANADA

Giménez je sicer napisal mnogo zarzuel, pa vendar ena izstopa v svoji intenzivnosti. La tempranica je kratka in preprosta in pokrije ogromno glasbenega in dramskega področja. Partitura je eklektična, a je La tempranica eno od najbolj pomembnih del tradicije zarzuel.

Glavni ženski lik, Maria (»La tempranica«, »Trmoglavka«), je ciganka. Plesi in ciganski temperament, ritmika, ne služijo zgolj kot lokalni kolorit, temveč omogočajo vpogled v njeno naravo in razvoj. Zaljubljena je v Don Luisa, ki se je pred časom ponesrečil, izgubil in se znašel pri njeni družini; ona ga je negovala, ne vedoč, da je plemič. Ko je ozdravel, jih je zapustil, brez da bi se poslovil; Maria je bila dolgo neutolažljiva, nato pa ga začenja prebolevat. V tem se on vrne, in ko se srečata, ji Don Luis skuša povedati (neuspešno), da je že poročen z žensko njegovega stanu. Venomer jo opozarja, da je ljubezen med njima nemogoča, Maria pa pravi, da ga bo osvojila za vsako ceno.

V naslednji sceni se znadjemo v ciganskem taboru, kjer so v teku priprav ena poroko – Maria je namreč privolila v poroko z Miguelom. La tempranica zapoje čudovito skladbo »Sierras de Granada«, v kateri sprva opeva svojega ciganskega izbranca. Nato pa se pojavi Don Luis (ki pripelje svojega angleškega prijatelja na ogled »lokalnih tradicij«), in Maria je prepričana, da je prišel ponjo. Ko končno izve, da je poročen, se preda obupu.