Marco Guidarini je eden najuglednejših dirigentov svoje generacije. V njegovem zavidljivem repertoarju, s katerim že vrsto let nastopa po vsem svetu, je približno sedemdeset opernih del in več kot dvesto simfoničnih stvaritev. V Genovi rojeni dirigent se lahko pohvali z vsestransko akademsko izobrazbo, saj je najprej doktoriral iz primerjalne književnosti na Univerzi v Genovi, nato pa še iz violončela in dirigiranja ter kompozicije in glasbene filologije na Visoki šoli za glasbo na Dunaju. Globoko navdihnjen z umetniškim vplivom dirigentskih velikanov Claudia Abbada, Carla Marie Giulinija in Franca Ferrare, ki ga je bil deležen v mladih letih, je svoj dirigentski krst doživel z operama Falstaff in Grof Ory v Lyonski operi, kamor ga je za svojega asistenta povabil Sir John Eliot Gardiner. Uspešno mednarodno karierno pot je nadaljeval na odrih vseh pomembnejših gledališč po svetu, od newyorške Metropolitanske opere (Verdi), milanske Scale (Donizetti), Sydneyjske Opere (Mozart) do moskovskega gledališča Boljšoj (Puccini). Med letoma 2001 in 2009 je bil glasbeni vodja tako Filharmoničnega orkestra kot tudi Opere v Nici, kjer je dirigiral večino del iz bogatih opernih opusov Mozarta, Verdija in Puccinija, Debussyjevo opero Pelej in Melisanda, Bergovo opero Wozzeck ter cikle, posvečene Brahmsu in Mahlerju. Med letoma 2004 in 2009 je v Nici deloval tudi kot direktor Festivala sakralne glasbe. Od leta 2009 redno gostuje v Kanadskem opernem ansamblu (Canadian Opera Company), od leta 2014 pa je gostujoči dirigent za italijanski in francoski repertoar v Narodnem gledališču v Pragi. Dejaven je tudi na področju simfonične glasbe, saj je glasbeni vodja enega najboljših orkestrov v severni Italiji Mitteleuropa Orchestra. Obsežna in kritiško odlično ocenjena je tudi njegova video- in diskografija tako operne kot simfonične glasbe. Za posnetek Puccinijevega dela Vile s francoskim Narodnim orkestrom je prejel prestižno francosko nagrado  Orphée d'or, za Donizettijevo opero Lucrezia Borgia z Mariello Devia pa italijansko kritiško nagrado. Pohvale tako iz umetniških kot kritiških krogov so deževale tudi za DVD Alfanove opere Cyrano de Bergerac z Robertom Alagno za založbo DG. Ustanovil je znani Apostrophe Ensemble, ki se posveča izvajanju sodobne glasbe, in je umetniški direktor Mednarodnega tekmovanja iz belcanta Vincenza Bellinija, ki poteka med Parizom in Buenos Airesom. Italijanska vlada mu je za dosežke na področju kulture dodelila naziv viteza, francosko Ministrstvo za kulturo pa naziv viteza umetnosti in književnosti. Organizacija Rotary International mu je za njegove humanitarne dosežke nedavno podelila prestižno štipendijo Paula Harrisa. Med opernimi produkcijami, ki jih je dirigiral v zadnjem času, velja omeniti predstave Andrea Chénier v Macau, Macbeth v Mexico Cityju, Suor Angelica in Gianni Schicchi v Buenos Airesu in Lucci, Tosca na Novi Zelandiji, Boitovi operi Mefistofele ter Romeo in Julija v Pragi, opero Carmen na Poljskem in Otello v Malagi. Dirigiral je tudi številne simfonične koncerte po Evropi. Pred kratkim je bil imenovan za glavnega gostujočega dirigenta Simfoničnega orkestra v Cordobi. Zelo dejaven je tudi na pedagoškem področju, poučuje na več mednarodnih univerzah v Franciji, Švici in Italiji. Uveljavil se je tudi kot pisatelj, objavlja tako glasbena kot književna dela. Njegova najnovejša knjiga Gulda in viaggio verso Praga (Gulda na poti v Prago) je doživela odličen uspeh in bo kmalu izdana tudi v ruskem jeziku.