Antropologinja in doktorica antičnih študij Svetlana Slapšak se je rodila leta 1948 v Beogradu, kjer je po končani klasični gimnaziji diplomirala (1971), magistrirala (1975) in doktorirala (1984) na Oddelku za klasične študije Filozofske fakultete. V letih 1972–1988 je bila zaposlena na Inštitutu za književnost in umetnost v Beogradu, ves čas je aktivno sodelovala v gibanjih za človekove pravice, svobodo izražanja in zoper smrtno kazen ter predsedovala Odboru za svobodo izražanja Srbskega društva književnikov (1986–1989). Trikrat so ji odvzeli potni list, preganjala jo je tajna policija in navkljub oprostilni sodbi ob montiranem sodnem procesu je bila leta 1988 odpuščena z Inštituta. Preselila se je v Ljubljano (1991), kjer je že od leta 1986 na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete predavala srbsko in hrvaško književnost, avantgardo in (kot prva v Ljubljani) žensko književnost. Predavala je na Univerzi v Zagrebu in na ljubljanski ISH, kjer je bila tudi dekanka, gostovala je na univerzah in inštitutih v Evropi, ZDA in Kanadi, bila nosilka evropskih projektov, direktorica Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš in direktorica Inštituta za balkanske in sredozemske študije in kulturo v Ljubljani. Leta 2014 se je upokojila. Objavila je več kot 70 knjig: znanstvenih študij, zbirk esejev, prevodov (starogrščina, latinščina, novogrščina, slovenščina), romanov, dram, libretov, potopisov in otroških knjig, okoli 400 študij in razprav ter okoli 2000 esejev. Prejela je nagrado Miloš Crnjanski (1990), American PEN Freedom of Expression Award (1993), Helsinki Watch Award (2000), Hellen Award (2001), regionalno nagrado Mirko Kovač (2015), literarno nagrado mira Ženskega odbora Slovenskega centra PEN (2016) in bila med nominirankami v akciji 1000 žensk za Nobelovo nagrado za mir 2005 (1000 Women for the Nobel Peace Prize 2005).