Marc Tardue, ki se je rodil v francosko-italijanski družini, je odraščal in se šolal v Združenih državah Amerike. Diplomiral je na konservatoriju za glasbo Peabody v Baltimoru (Maryland), kjer je opravil tudi podiplomski študij klavirja pod mentorstvom Aleksandra Lipskega in Viktorja Labunskega ter študij dirigiranja pod mentorstvom Frederika Prausnitza, Lea Müllerja in Constantina Bugeanuja. Solo petje je študiral pod mentorstvom Marilyn Cotlow ter sodeloval kot inštruktor in korepetitor na mojstrskih delavnicah Francesca Valentina, Eileen Farrell, Tita Gobbija in Beverly Sills. Od leta 1982 do 1985 je bil vodja dirigent Islandske opere v Reykjaviku. Leta 1984 je na Mednarodnem tekmovanju glasbenih izvajalcev (CIEM) v Ženevi prejel nagrado Ernesta Ansermeta za dirigiranje in prestižno švicarsko nagrado. Leta 1994 je bil imenovan za glasbenega svetovalca in stalnega člana žirije tega tekmovanja.

Od leta 1985 do 1995 je bil glasbeni vodja Instrumentalnega ansambla v Grenoblu (EIG) v Franciji. Pod njegovim vodstvom se je repertoar ansambla razširil, poleg komorne in sodobne glasbe so izvajali tudi operna ter obsežna zborovska in simfonična dela. V tistem času so z ansamblom redno muzicirali mnogi mednarodno uveljavljeni umetniki, med njimi tudi Aldo Ciccolini, Pierre Amoyal, Gabriel Bacquier, Lucia Popp, Maurice André in Jean-Philippe Collard. Od leta 1991 do 2002 je Marc Tardue deloval kot glasbeni vodja Simfoničnega orkestra opernega gledališča v Bielu v Švici, kjer je dirigiral tako operne predstave kot simfonične koncerte. Takrat je sodeloval z umetniki, kot so Julian Rachlin, Heidi Brunner, Vitalij Kovaljov, Gérard Poulet, Nelson Goerner in Gérard Caussé.

Od leta 1999 do 2008 je bil glasbeni vodja Narodnega orkestra v Portu na Portugalskem. Na sporedu so bili koncerti simfonične glasbe, spored pa je bogatilo sodelovanje s solisti Natalio Gutman, Alessandro Marc, Maro Zampieri, Joyce DiDonato, Augustinom Dumayem, Noro Chastain, Stevenom Isserlisom in Danielom Raiskinom. Kot glasbeni vodja je Marc Tardue obogatil tudi operni repertoar orkestra, z njim je med drugim pripravil vrsto novih opernih produkcij – Don Giovanni, La bohème, Falstaff, Figarova svatba, Carmen, Trubadur in Netopir.

Dirigent se ponaša z obsežnim repertoarjem komornih, zborovskih, simfoničnih in opernih del, ki so nastajala od obdobja baroka do današnjih dni, in z vrsto svetovnih in nacionalnih premier, ki jih je pripravil z različnimi orkestri. Kot gostujoči dirigent je nastopil s številnimi simfoničnimi orkestri, med njimi so: Orkester švicarske Romandije, novi Filharmonični orkester Radia Francije, pariški orkester Colonne, Orkester departmaja Loire, Orkester regije Avignon Provansa, Regijski orkester v Cannesu, Filharmonični orkester v Mulhousu, Radijski simfonični orkester v Baslu, Simfonični orkester v Baslu, Mestni orkester v Sankt Gallnu, Mestni orkester v Winterthuru, Litovski komorni orkester, Filharmonični orkester v Antwerpnu, Filharmonični orkester v Lódžu na Poljskem, Filharmonični orkester Georgea Enesca v Bukarešti, Filharmonični orkester v Cluju v Romuniji, Klasični orkester v Portu na Portugalskem, Filharmonični orkester dežele Marke v Anconi, Simfonični orkester Radia in televizije Španije v Madridu, Filharmonični orkester v Malagi, Orkester Pabla Sarasata v Pamploni, Estonski narodni simfonični orkester, orkester Zagrebške filharmonije, orkester Opere v Göteborgu, Simfonični orkester v Ouluju na Finskem, Litovski državni orkester, Filharmonični orkester hanzeatskega mesta Lübeck, Filharmonični orkester v Würzburgu, orkester Renske filharmonije v Koblenzu, orkester Württemberške filharmonije in Ruski narodni orkester v Moskvi. Marc Tardue je bil glasbeni vodja opernih festivalov v Heidenheimu v Nemčiji (Vampir) in Schenkenbergu v Švici (Carmen, Trubadur) ter je nastopal kot gostujoči dirigent v glasbenem gledališču v Malmöju na Švedskem (Kronbrüden), Irski operi v Dublinu (Andrea Chénier) in v Državnem gledališču v Nürnbergu (Carmen). Dirigiral je koncerte z Martho Argerich, Danielom Schnyderjem in Petrom Svenssonom na Boswilskem festivalu v Švici. Leta 1989 mu je francoska vlada podelila naziv viteza umetnosti in literature za izjemne dosežke na področju umetnosti. Leta 1995 je z Instrumentalnim ansamblom iz Grenobla (EIG) prejel veliko nagrado za najboljšo zgoščenko (Grand Prix de Disque) Akademije Charlesa Crosa v Parizu za interpretacijo skladb Pesmi za mrtve vojake francoskega skladatelja Auberta Lemelanda, ki so jo posneli pri založbi Skarbo Records. Leta 2004 mu je portugalsko ministrstvo za kulturo podelilo medaljo za zasluge na področju kulture, ki je med najvišjimi priznanji na tem področju na Portugalskem. Leta 2016 je prejel zlato diplomo armenskega ministrstva za kulturo za pomemben prispevek k razvoju kulturnih odnosov med Armenijo in Nemčijo.

Od leta 2012 do 2018 je bil glasbeni vodja Jenske filharmonije, v okviru katere deluje največji in edini koncertni orkester v Thüringenu v Nemčiji. Orkester pod njegovim vodstvom redno gostuje po Nemčiji, Švici (Tonhalle Zürich) in Avstriji. Med nedavnimi gostovanji gre izpostaviti koncerte na Kitajskem in v Armeniji. Maestru Tardueju se na gostovanjih redno pridružujejo gostujoči solisti, kot so: Jasminka Stančul, Varvara, Ran Jia, Antonio Rosado, Yossif Ivanov, Reinhold Friedrich, Paulo Ferreira in Hrachuhi Bassenz.

Marc Tardue je od oktobra 2018 tudi vodja dirigent Dubrovniškega simfoničnega orkestra.