Emanuele Gamba

Igralec in režiser se je rodil leta 1970 v Livornu. Po maturi na klasični gimnaziji je leta 1995 diplomiral iz zgodovine gledališča na Filozofski fakulteti Univerze v Pisi z nalogo o liku norčka od srednjega veka do Daria Foa (Il giullare dal medioevo a Dario Fo). V akademskem letu 1994/1995 je na fakulteti deloval kot asistent. Že predtem, leta 1991, je zaključil izobraževanje na Igralski šoli Laure Ferretti v Livornu, zatem pa svoje znanje izpopolnjeval na Državni akademiji za dramsko umetnost Silvio d'Amico (Accademia Nazionale d'Arte Drammatica Silvio d'Amico) v Rimu, Guildhall School of Music and Drama v Londonu in na ruskem inštitutu za gledališko umetnost GITIS v Moskvi pri umetnikih, kot so Nikolaj Karpov, Domenico Polidoro, Franco di Francescantonio, Gabriella Bartolomei, Ornella D'Agostino, Claudio Remondi, Michele Caporossi, Marisa Fabbri, Michele Abbondanza, Antonella Bertoni, Marco Martinelli in Anatolij Vasiljev. Leta 1991 je ustanovil svojo gledališko skupino Ars Nova, ki je še vedno njegov najljubši poligon za umetniško raziskovanje. Po letu 1995 je kot igralec in režiser deloval v  vodilnih italijanskih gledališčih, kjer je sodeloval s pomembnimi gledališkimi ustvarjalci, kot so denimo Alberto Fassini, Franco Ripa di Meana, Marina Bianchi, Micha van Hoecke, Jonathan Miller in Bob Wilson. Leta 1997 je postal asistent režiserja Danieleja Abbada in z njim sodeloval pri postavitvi vrste glasbenih in gledaliških produkcij tako v Italiji kot na tujem. Deset let je bil umetniški direktor mladinskega središča Spazio Giovani Fuoricentro ter središča za uprizoritveno umetnost Centro per i Linguaggi dell’Arte e dello Spettacolo v Livornu. Poučeval je gledališko umetnost na Konservatoriju Benedetta Marcella v Benetkah. Zatem je bil angažiran pri velikem muzikalu I Promessi sposi (Zaročenca) Micheleja Guardìja, s katerim je sodeloval tudi pri postavitvi muzikala na stadionu v San Siru. Žanru glasbenega gledališča se je posvečal še naprej in po vsem svetu režiral Strawberry fields, delo, ki ga je navdihnil glasbeni svet skupine The Beatles, in pozneje zelo uspešni muzikal Pomladno prebujenje (Spring Awakening). Operni režiji se je najprej posvečal kot asistent režiserja in sodeloval pri produkcijah oper Così fan tutte in Don Giovanni (Mozart), Fidelio (Beethoven), Macbeth (Verdi), Madama Butterfly in La Bohème (Puccini), Pollicino (Der kleine Däumling, Hans Werner Henze), Freischütz (Weber), The Rape of Lucretia (Britten), Iris in Prijatelj Fritz (Mascagni), Carmen (Bizet), Orfej in Evridika (Gluck), La Gioconda (Ponchielli), Ariadna na Naksosu (Strauss) ter pri veliko drugih. Kot režiser se je uveljavil z vrsto opernih postavitev, med njimi so opere Silvano, Cavalleria rusticana, Amica (Mascagni), Pagliacci (Leoncavallo), Madama Butterfly (Puccini), Il crollo di casa Usher (Federico Favali), Il fagiuolo magico (Giacomo Riggi) in Il matrimonio segreto (Cimarosa). Kot režiser se je podpisal tudi pod številne dramske predstave, s katerimi je občinstvu ponudil svoj pogled na dela avtorjev, kot so Carlo Goldoni, Ennio Flaiano, Pier Paolo Pasolini, Lewis Carroll, Eugène Ionesco, Jean Cocteau, Franz Kafka, Homer in drugi.