Z vpisom na Narodno baletno šolo v Cluju (1983) se desetletnemu dečku odpre pot, ki ga bo popeljala stran od Ceausescujeve represivne diktature. Po nekaj težkih letih šolanja komunistični režim v njegovi domovini pade (1989). Šolanje zaključi dve leti zatem in se že septembra odloči, da bo preizkusil srečo v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Dobi svoj prvi angažma in začne graditi kariero baletnega plesalca v času, ko si tudi Slovenija začne utirati novo pot. V Mariboru sreča slavnega slovenskega gledališkega režiserja Tomaža Pandurja in kmalu začne kot plesalec sodelovati v njegovih avantgardnih produkcijah. Režiser opazi njegov ustvarjalni potencial in ga prosi, naj ustvari koreografijo za predstavo Babilon (1996). Po svoji prvi koreografski izkušnji se poda na novo umetniško pot in leta 1998 v sodelovanju s kostumografom Leom Kulašem ter scenografom Markom Japljem, ki postaneta del njegove stalne umetniške ekipe, na oder postavi svoj prvi neodvisni plesni projekt Tango. Leta 2008 se skupini ob nastajanju predstave Prêt-à-porter pridruži še skladatelj Milko Lazar, s katerim Clug intenzivno sodeluje vse od takrat. Od leta 2003, ko ga novoimenovani generalni direktor SNG v Mariboru Danilo Rošker imenuje za umetniškega vodjo baleta, ansambel popelje na novo in pomembno razvojno pot. Leta 2005 ustvari balet Radio and Juliet na glasbo skupine Radiohead, ki postane mednarodna uspešnica, s specifičnim koreografskim slogom predstave pa pritegne mednarodno pozornost tudi nase. Edinstvena interpretacija Pomladnega obredja Stravinskega leta 2012 in velik uspeh njegovega prvega pripovednega celovečernega baleta Peer Gynt ga leta 2015 dokončno uvrstita med pomembne koreografske glasove njegove generacije. Tako začne sodelovati s številnimi baletnimi ansambli po svetu, hkrati pa na mednarodni plesni zemljevid uspešno umešča tudi mariborski balet, ki se z njegovimi koreografijami predstavlja na največjih mednarodnih gledaliških festivalih: Plesni festival Jacoba Pillowa (ZDA), Zvezde belih noči v Marijinem gledališču v Sankt Peterburgu, Hongkonški umetniški festival, Festival prvih v Pittsburghu, Umetniški festival v Singapurju, Festival v Biarritzu, festival O Boticario di danza v Braziliji, Plesni festival v Tel Avivu, Festival v Sintri na Portugalskem, Umetniški festival v Saint-Sauveurju v Kanadi, Mednarodni plesni festival v Seulu, Dance Open v Sankt Peterburgu in festival v milanskem gledališču Piccolo. Gostuje tudi na Nizozemskem, v Italiji in državah nekdanje Jugoslavije. V zadnjem desetletju svoje umetniške želje uresničuje z raziskovanjem novih načinov predelav pripovednih baletov. Naveže tesne stike s prestižnim Stuttgartskim baletom, kjer med drugim z velikim uspehom ustvari novo različico klasičnega baleta Hrestač. Kot gostujoči koreograf tesno sodeluje tudi z baletnim ansamblom v Zürichu, kjer leta 2018 ustvari celovečerni balet Faust, ki prav tako požanje številne pohvale. Zelo uspešno sodeluje z Nizozemskim plesnim gledališčem (NDT), kjer ustvari vrsto projektov za NDT 2 in NDT 1. K ustvarjanju novih koreografij ga povabijo tudi v moskovskem gledališču Boljšoj, kjer se uspešno loti postavitve »nemogoče« mojstrovine Mihaila Bulgakova Mojster in Margareta. Za baletni ansambel v Baslu ustvari sodobno različico enega najstarejših klasičnih baletov Coppelia. Njegova dela uprizarjajo baletni ansambli številnih velikih gledališč: Kraljevi balet Flandrije, Balet Dunajske državne opere, Narodni balet v Lizboni, Veliki kanadski balet v Montrealu, Češki narodni balet v Pragi, Dance Works v San Franciscu, Station Zuid Company, baletna ansambla HNK v Zagrebu in na Reki, ansambel Narodne opere v Bukarešti, gledališča Aalto v Essnu, plesna skupina gledališča Bitef v Beogradu, skupina Graz Tanz, Ukrajinski narodni balet v Kijevu, Državni balet v Münchnu (Staatsballet am Gärtner Platz), Balet v Augsburgu, Hessenski državni balet v Wiesbadnu, West Australian ballet v Perthu, Državni balet v Novosibirsku in baletna ansambla v Dortmundu ter Nürnbergu. Za svoje delo prejme vrsto domačih in mednarodnih nagrad ter priznanj: nagrada Prešernovega sklada (2005), Glazerjeva listina (2008), nominacija za prestižno nagrado »Benois de la Danse« (2017, za koreografijo Handman v sodelovanju z NDT 2), nominacija za nemško gledališko nagrado Faust (2019, za koreografijo Patterns in ¾ v sodelovanju s Stuttgartskim baletom), nominacija za nagrado zlata maska za projekt Quatro (2020), srebrni red za zasluge Republike Slovenije (2022), medalja za zasluge na področju kulture Republike Romunije.