Anastasia Matvienko

Ukrajinska balerina Anastasia Matvienko se je šolala na državni koreografski šoli v Kijevu (1996–2001). Opravila je tudi izobraževanje za plesnega pedagoga na Mednarodni slovanski univerzi v Harkovu (2005–2007) ter za baletnega producenta na Akademiji Vaganove v Sankt Peterburgu v Rusiji (2018–2020).
Doslej je bila angažirana kot solistka v Ukrajinski narodni operi v Kijevu (2001–2007), bila je prvakinja Mihaelovega gledališča v Sankt Peterburgu (2007–2009) in prva solistka v Marijinem gledališču v Sankt Peterburgu (2009–2022).
V njenem bogatem repertoarju so vloge: Giselle (koreografije Jeana Corallija, Julesa Perrota in Mariusa Petipaja), Nikija in Gamzati v Bajaderi (koreografija Mariusa Petipaja ter obnovitvi Vladimirja Ponomarjova in Vakhtanga Čabukianija), Aurora v Trnuljčici (kor. Mariusa Petipaja v obnovljeni različici iz leta 1890 ter v obnovitvi Konstantina Sergejeva), Odette in Odile v Labodjem jezeru (kor. Mariusa Petipaja, Leva Ivanova in v obnovljeni različici Konstantina Sergejeva), Rajmonda v istoimenskem baletu (kor. Mariusa Petipaja in obnovitvi Konstantina Sergejeva), Kitri v baletu Don Kihot (kor. Mariusa Petipaja, Rudolfa Nurejeva in v obnovljeni različici Aleksandra Gorskega), Marija v baletu Bahčisarajska fontana (kor. Rostislava Zaharova), Maša v Hrestaču (kor. Vasilija Vajnonena) in Julija v baletu Romeo in Julija (kor. Leonida Lavrovskega). Občinstvu se je predstavila tudi v številnih baletih slavnega sovjetskega koreografa Jurija Grigoroviča: kot Gospodarica bakrene gore v Kamnitem cvetu, Mekmeneh Bahnu v Legendi o ljubezni in Aegina v Spartaku. Nastopila je v baletih Mihaela Fokina: Chopiniana (Nokturno, Mazurka, Sedmi valček, Prvi valček), Ognjena ptica, Umirajoči labod; v stvaritvah Georgesa Balanchina: Simfonija v C-duru (Allegro Vivo), Tarantella, Škotska simfonija, Serenada, Apolon (Terpsihora), Dragulji (Rubin) in Sen kresne noči (Hipolita); Alekseja Ratmanskega Grbasti konjiček, Pepelka, Ana Karenina in Sedem sonat; Leonida Jakobsona Šurale (Sujimbike), Spartak (Frigija) in Edwarda Cluga Radio and Juliet, Quatro, Peer Gynt, Šepet, Ssss... (Frédéric Chopin). Preizkusila se je v stvaritvah Variations for Two Couples Hansa van Manena, In the Night Jeroma Robbinsa, Without Benjamina Millepieda, Le Parc (Solist) Angelina Preljocaja, Infra Wayna McGregorja, Bronasti jezdec (Paraša) Rostislava Zaharova in Jurija Smekalova ter Grand Pas classique Viktorja Gzovskega.
Kot gostujoča prvakinja je redno nastopala na odru Novega nacionalnega gledališča v Tokiu (2003–2017) in Akademskega opernega in baletnega gledališča v Novosibirsku (2016–2018).
Z Marijinim gledališčem je večkrat gostovala v Londonu (v Covent Gardnu in Gledališču Coliseum), v Italiji (v gledališčih La Fenice in Tatro Regio), Združenih državah Amerike (v Centru za uprizoritvene umetnosti Lincoln ter Centru za uprizoritvene umetnosti Johna F. Kennedyja v New Yorku), v Baden-Badnu, Amsterdamu, na Kitajskem in Japonskem. Plesala je glavno vlogo v Velikem Gatsbyju koreografa Dwighta Rhodna (2014–2020).
Leta 2022 je soustvarila Ballet Stage (Baletni oder), platformo enotnosti za ukrajinske umetnike, ki so jih prizadeli pretresljivi dogodki v domovini. Platforma je vzpostavila globalno mrežo na področju uprizoritvene dejavnosti in omogoča navezavo stikov z gledališči, s šolami, z blagovnimi znamkami in umetniki, ki so pripravljeni ponuditi podporo ukrajinskim baletnim umetnikom in učencem.
Anastasia Matvienko je dobitnica številnih prestižnih nagrad in priznanj: srebrne medalje na 4. mednarodnem tekmovanju Serga Lifarja v Kijevu (2002), nagrade za najboljši duet in prve nagrade medijev in žirije na mednarodnem baletnem tekmovanju v Varni (2004) ter zlate medalje na 10. mednarodnem baletnem in koreografskem tekmovanju v Moskvi (2005). Prav tako je dobitnica nagrade Mednarodnega festivala Dance Open v kategoriji najboljših soplesalcev (2011).
Balerina je tudi ambasadorka znanega izdelovalca baletnih copatov Gaynor Minden in baletne šole La Prima v Kijevu.