Balet Renata Zanelle na glasbo Sergeja Sergejeviča Prokofjeva

Romeo in Julija

  • I
  • Prva premiera 17. 2. 2022 | druga premiera 18. 2. 2022 | predstava traja 2 uri in petinštirideset minut ter ima en odmor I
  • datumi predstav
Nakup vstopnic
14. marec 2024 19:30 Mestno gledališče Celovec/Stadttheater Klagenfurt Obvestilo Dirigent: Nicholas Milton

Nina Noč
Kenta Yamamoto
Lukas Zuschlag
Tjaša Kmetec
Marin Ino
Hugo Mbeng
Yuki Seki
Yujin Muraishi
Premiera Premiera
16. marec 2024 19:30 Mestno gledališče Celovec/Stadttheater Klagenfurt Obvestilo Dirigent: Nicholas Milton

Marin Ino
Filip Jurič
Kenta Yamamoto
Tjaša Kmetec
Erica Pinzano
Filippo Jorio
Lukas Zuschlag
Oleksandr Koriakovskyi
17. marec 2024 15:00 Mestno gledališče Celovec/Stadttheater Klagenfurt Obvestilo Dirigent: Nicholas Milton

Nina Noč
Kenta Yamamoto
Lukas Zuschlag
Tjaša Kmetec
Marin Ino
Hugo Mbeng
Yuki Seki
Yujin Muraishi
20. marec 2024 19:30 Mestno gledališče Celovec/Stadttheater Klagenfurt Obvestilo Dirigent: Nicholas Milton

Marin Ino
Filip Jurič
Kenta Yamamoto
Tjaša Kmetec
Erica Pinzano
Filippo Jorio
Lukas Zuschlag
Oleksandr Koriakovskyi
21. marec 2024 19:30 Mestno gledališče Celovec/Stadttheater Klagenfurt Obvestilo Dirigent: Nicholas Milton

Nina Noč
Kenta Yamamoto
Lukas Zuschlag
Tjaša Kmetec
Marin Ino
Hugo Mbeng
Yuki Seki
Yujin Muraishi
22. marec 2024 19:30 Mestno gledališče Celovec/Stadttheater Klagenfurt Obvestilo Dirigent: Nicholas Milton

Nina Kramberger
Oleksandr Koriakovskyi
Filip Jurič
Tjaša Kmetec
Emilie Tassinari
Yujin Muraishi
Matteo Moretto
Filippo Jorio
26. marec 2024 19:30 Mestno gledališče Celovec/Stadttheater Klagenfurt Obvestilo Dirigent: Mitsugu Hoshino

Nina Noč
Oleksandr Koriakovskyi
Lukas Zuschlag
Tjaša Kmetec
Erica Pinzano
Hugo Mbeng
Matteo Moretto
Filippo Jorio
27. marec 2024 19:30 Mestno gledališče Celovec/Stadttheater Klagenfurt Obvestilo Dirigent: Mitsugu Hoshino

Marin Ino
Filip Jurič
Kenta Yamamoto
Tjaša Kmetec
Erica Pinzano
Filippo Jorio
Lukas Zuschlag
Oleksandr Koriakovskyi
5. april 2024 19:30 Mestno gledališče Celovec/Stadttheater Klagenfurt Obvestilo Dirigent: Vinzenz Praxmarer

Nina Kramberger
Oleksandr Koriakovskyi
Filip Jurič
Tjaša Kmetec
Erica Pinzano
Yujin Muraishi
Matteo Moretto
Filippo Jorio
11. april 2024 19:30 Mestno gledališče Celovec/Stadttheater Klagenfurt Obvestilo Dirigent: Mitsugu Hoshino

Nina Noč
Kenta Yamamoto
Lukas Zuschlag
Tjaša Kmetec
Marin Ino
Hugo Mbeng
Yuki Seki
Yujin Muraishi
12. april 2024 19:30 Mestno gledališče Celovec/Stadttheater Klagenfurt Obvestilo Dirigent: Vinzenz Praxmarer

Marin Ino
Filip Jurič
Kenta Yamamoto
Tjaša Kmetec
Erica Pinzano
Filippo Jorio
Lukas Zuschlag
Oleksandr Koriakovskyi
13. april 2024 19:30 Mestno gledališče Celovec/Stadttheater Klagenfurt Obvestilo Dirigent: Nicholas Milton

Nina Noč
Kenta Yamamoto
Lukas Zuschlag
Tjaša Kmetec
Marin Ino
Hugo Mbeng
Yuki Seki
Yujin Muraishi

Tragedija o ljubimcih iz Verone, ki jo je leta 1593 napisal William Shakespeare, je ljubezenska zgodba za vse čase. Slavo nesrečnih ljubimcev, ki kljub svoji mladosti in morebitni naivnosti dosledno sledita svojim globokim čustvom, ne ozirajoč se na posledice, je na baletni oder prenesel eden največjih skladateljev 20. stoletja Sergej Prokofjev.
Po ruski revoluciji leta 1917 je Prokofjev živel v tujini, večinoma v Parizu. Čeprav je do tedaj zložil že vrsto baletov, je bil Romeo in Julija prvi, ki ga je ustvaril za uprizoritev v Sovjetski zvezi, kamor se je vrnil poleti leta 1936. Pot te stvaritve do odra je bila trnova. Najprej ga je v svoji produkciji načrtoval Kirovski balet v Leningradu (danes balet Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu). Sodelovanje z gledališčem Kirov se je končalo, še preden se je skladatelj sploh lotil skladanja. Zato je Prokofjev balet ponudil moskovskemu gledališču Boljšoj, a so ga tamkajšnji plesalci zavrnili, češ da ga je nemogoče plesati. Potem je skladatelj delo spremenil v orkestralne suite, ki so bile prvič izvedene pred občinstvom v letih 1936 in 1937.
Balet Romeo in Julija, op. 64, je luč sveta zagledal leta 1938, vendar v Brnu na Češkoslovaškem, sovjetsko premiero pa je doživel šele leta 1940 v gledališču Kirov. Napisan je v tradiciji klasičnega baleta, ki se navezuje na Čajkovskega in Delibesa, ter v glasbenem smislu prinaša veliko več kot le izdelano ritmično obliko, ki naj bi spremljala ples. Vsepovsod se kaže izjemna skladateljeva nadarjenost za glasbeno karakterizacijo in ustvarjanje razpoloženj. Lirični element se tako kot v tem baletu ni razcvetel v nobenem drugem delu Prokofjeva. K temu, da je Prokofjeva stvaritev postala vrhunska klasična umetnina in del repertoarja vsakega baletnega ansambla, je nedvomno največ prispevala intenzivna, ekspresivna ljubezenska glasba, ki po vzdušju, tehniki in slogu spominja na romantiko 18. stoletja.
Priljubljena zgodba baletne literature bo tokrat zaživela v novi različici Renata Zanelle. Zasnovana bo na predstavah, ki ju je postavil na odrih Grške narodne opere in Romunske narodne opere, a v Ljubljani bo luč sveta zagledala njuna izpopolnjena različica, ustvarjena za naš baletni ansambel.