V dobi, ko ljubezen nastopa kot sentimentalni predmet ironije in cinizma in hkrati kot sprožilec neustavljivega stroja utopično nastrojene književne in filozofske produkcije (da o njenih trivializiranih medijskih in tržnih eksploatacijah niti ne govorimo), Romeo in Julija še naprej žari kot bajeslovna, od usode zadana in naglo prekinjena ljubezen, ki je svoj zanos in trpljenje pripravljena odigrati v nepredvidljivih družbenih, kulturnih in političnih kontekstih.

Bolj kot morebitna primoranost, da bi se predali izzivom aktualizacije, nas je zanimalo, kaj se z zgodbo dogaja v neslutenih gledaliških in glasbenih okoliščinah, ki so jih slavnemu paru s presenetljivim občutkom za Shakespearjeve mešanice tonov in vzdušij priskrbeli skladatelj Gounod in njegova libretista. Onkraj kljubovanja stoletnemu sovraštvu, ki razdira njuni sprti družini, tokratna operna Romeo in Julija po naši presoji iščeta predvsem »svoboden prostor, kjer bosta smela vsaj za hip sneti maski« (Mercutio, I. dejanje), pa četudi bi bila ta prostor – in ta čas – le prostor in čas pajčevinaste tančice kraljice Mab.

Iz kritik:

Orkester je bil odličen od samega začetka, ko je odjeknil s polnim tonom ob prvih taktih preludija, čez kristalno jasno fugo v čudoviti akustiki tega izjemno lepega in po svoji velikosti veličastnega gledališča ter tako solistom in zboru skozi celotno opero zagotavljal stalno, zanesljivo ter v barvi in volumnu kompaktno podlago. (Zrinka Matić, Klasika.hr)  

Odlični protagonisti in interpreti manjših  vlog; muzikalen in dovršen zbor in njegov pomemben doprinos; odličen orkester in privlačna režijska ter scenografska uprizoritev kot tudi koreografija Mile Čuljak so navdušili občinstvo.  (Davor Schopf, Vijenac)

Predstava z logično, čisto in jasno zamislijo je glasbeno resno pripravljena in dodelana, porazdelitev solističnih vlog pa protagonistom dopušča, da svoje sposobnosti prikažejo v najboljši luči. […] Uprizoritev Gounodovega Romea in Julije priča o rastoči dobri formi reškega Hrvaškega narodnega gledališča, zato je nova uspešna izvedba hkrati tudi uspeh celotnega opernega ansambla. (Bosiljka Perić Kempf)

Na večer premiere Romea in Julije sta bila Anamarija Knego in Aljaž Farasin, prvaka Opere Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca na Reki, prvaka hrvaškega igralstva nasploh. […] V predstavi ni bilo slabega pevca, čustva gledalcev pa so z osupljivo igro osvajali celo, ko niso peli. […] Libreto po Shakespearju je bil za Blaževića in njegovo ekipo dovolj močan in navdihujoč, v dveh prizorih pa samo besedilo, izpisano z lučjo na črnem  ozadju, celo prevzame vlogo scenografije. Sozvočje scenografije in luči Alana Vukelića tudi sicer krasi briljantna in brezčasna preprostost. […]Svetloba ustvari tudi enega najganljivejših vrhuncev, ko reflektorji utripajo v vse šibkejšem ritmu Julijinega umirajočega srca. V popolnem sožitju z očitno do potankosti premišljenim avtorskim konceptom so tudi  čudoviti kostumi Sandre Dekanić. […][P]redstava je polna premišljenih, bistroumnih in subtilnih rešitev in sporočil. (Branimir Pofuk, Večernji list)

Gre za zanimivo branje partiture, zato vsem ljubiteljem opere priporočamo ogled predstave, saj se jim obeta prelep in silovitih čustev poln operni večer.  (Luka Nalis, Fiuman.hr)