Baletni večer, zasnovan kot predstava Veter (Wind), je sestavljen iz dveh delov, Beethovnovega koncerta za klavir št. 5 v Es-duru, op. 73, in Straussovih sanj, kot je klasične valčke poimenoval koreograf večera in umetniški direktor ljubljanskega baleta Renato Zanella.  

Idejno izhodišče za koreografijo na veličastno glasbo Beethovnovega Koncerta za klavir in orkester št. 5 v Es-duru, op. 73, je ustvariti delo, posvečeno klasicizmu v plesu. Beethoven je svoj zadnji klavirski koncert, znan tudi pod naslovom Imperator, dokončal leta 1809, v letu, ko je Napoleon osvojil Dunaj. Koreografa je navdihnilo tudi skrivnostno Beethovnovo pismo Nesmrtno ljubljeni, ki naj bi ga skladatelj napisal tik pred nastankom klavirskega koncerta. Zanella se je tako podal na pot iskanja zagonetne ženske skozi štiri glavne kompozicijske linije: moč, skrivnost, strast in radost.

Drugi del večera je posvečen tradiciji novoletnih koncertov Dunajskih filharmonikov, vodilnemu in največjemu mednarodnemu dogodku, ki na prvi dan leta tradicionalno pošilja v svet sporočilo umetnosti o lepoti, miru in enotnosti. Zanella je kot vodja baletnega ansambla Dunajske državne opere in kot koreograf dogodka (nazadnje leta 2017) imel možnost ustvariti koreografije na številne najbolj priljubljene melodije avstrijskih skladateljev, ki so jih filharmoniki odigrali pod vodstvom najprestižnejših dirigentov. Obogaten s to izkušnjo je za baletni ansambel Dunajske državne opere ustvaril balet, ki je postal zaščitni znak tega ansambla in s katerim so dunajski baletniki nastopali po vsem svetu. Za naš ansambel je avtor dodal nekaj nove glasbe in na ta način ustvaril posebno različico koreografije. Tradicionalna, moderna, romantična, nostalgična, zabavna, polna humorja in energije. Med najbolj prepoznavnimi glasbenimi deli so Pizzicato polka Johanna Straussa mlajšega, Adagietto iz Mahlerjeve 5. simfonije in Koračnica Radetzkega Johanna Straussa.