Koprodukcijska predstava SNG Opera in balet Ljubljana, Festivala Ljubljana in Akademije za glasbo

Ob 19.00 bo na našem odru zazvenela baročna opera s prologom v treh dejanjih Kronanje Popeje skladatelja Claudia Monteverdija. Gre za koprodukcijsko predstavo našega gledališča, Akademije za glasbo in Festivala Ljubljana. Pod režijo se podpisuje Eva Hribernik, scenografijo Jaro Ješe, kostume je oblikoval Andrea Quadri, oblikovalec svetlobe pa je Jaka Varmuž. Soliste in baročni orkester Akademije za glasbo bo vodil dirigent Egon Mihajlović.

 

Opera Kronanje Popeje sodi v pozen opus skladatelja in velja za njegovo zadnje dokončano glasbenogledališko mojstersko delo, nastalo za beneški karneval v sezoni 1642/43, nekaj mesecev pred skladateljevo smrtjo. Claudio Monteverdi je najvidnejši skladatelj prve polovice 17. stoletja in velja za utemeljitelja italijanske baročne opere in glasbene umetnosti nasploh.

S Kronanjem Popeje je Monteverdi na področju glasbenega gledališča postavil pomembne mejnike. Namesto besedila starogrške in rimske mitologije je v svoji zadnji operi kot snov uporabil resnično zgodovinsko epizodo. Libreto za omenjeno opero je napisal Giovanni Francesco Busenello, ki se je pri snovanju besedila opiral na Tacitove Anale, šesto knjigo Dvanajstih cesarjev Suetonija Tranquila, 61. in 62. knjigo Rimske zgodovine Kasija Diona ter na dramo Oktavija neznanega avtorja. Busenello je s pomočjo teh virov oblikoval alegorično dramo o ambiciozni lepotici patricijki Sabini Popeji, eni od najlepših žensk Rima, ki jo je Neron preko spletk in umorov okronal za cesarico. Dogajanje je Busenellu iz siceršnjega razpona sedmih let uspelo zaobjeti v en sam dan. Bil je odkrit v svoji nameri zgodovinske dogodke oblikovati po svoje in zato je svojim likom pripisal lastnosti, ki se mogoče razlikujejo od njihovih zgodovinskih ustreznikov.

Zgodba Kronanja Popeje je pogosto prikazana kot zgodba v nasprotju z načeli morale, saj je na koncu krepost kaznovana, pohlep pa nagrajen. V celotni operi je libretistu uspelo ustvariti kompleksne like, ki niso niti povsem dobri niti povsem slabi. Presenetljive zamenjave tragičnih in komičnih scen, nedolžnosti in razuzdanosti se ostro izmenjujejo iz prizora v prizor. Čustvene kontraste dramskih oseb Monteverdi skozi kompozicijski slog spretno izraža preko menjavanja raznih stilov, kot so deklamativni recitativo, parlando in arioso.

Opera Kronanje Popeje se je uveljavila kot prva baročna drama in musica, ki je še vedno prisotna v glasbenem repertoarju v koncertnih in gledaliških izvedbah. Na Slovenskem so opero Kronanje Popeje prvič izvedli v ljubljanski Operi v sezoni 1976/77 v režiji hrvaškega baritonista Vladimirja Ruždjaka. Nazadnje je bila uprizorjena v SNG Opera in balet Maribor v sezoni 2016/17, tudi takrat pod taktirko Egona Mihajlovića in v režiji Krešimirja Dolenčića.

Za režiserko Evo Hribernik predstavlja ta opera izziv, ki se ga je lotila z veliko vnemo in raziskovanjem »uničevalske« energije v zgodbi, kot ji pravi. »Predstava želi na Nerona, »uničevalca« Rima, pogledati iz nove perspektive. »Uničevalska« energija odpira nov prostor. To postane predmet našega zanimanja. Neron uničuje, da bi se lahko rodilo nekaj novega. Odpira možnost spremembe. Neronova transformacija je osvobajajoča zanj in za vse nas, ki prisostvujemo in soustvarjamo njegovo zgodbo,” sklene režiserka.

Nocojšnji predstavi sledi še jutrišnja ob isti uri.

Zasedba vlog:
POPEJA: Katarina Zorec / Talita Sofija Komelj
NERON: Ireneja Nejka Čuk
OKTAVIJA: Alessandra Tessaro
OTON: Velten Schroeter
DRUSILLA: Isabel Gale / Leonarda Kavedžić
SENEKA: Blaž Stajnko
ARNALTA: Janja Teržan
OKTAVIJINA DOJILJA: Eva Lavriha
AMOR: Brina Vukovič
SREČA/PALADA/VENERA: Ronja Praprotnik
KREPOST: Eva Kokot
VALLETTO: Eva Kokot
MERKUR: Aljaž Kolenko
MLADO DEKLE: Nives Hadžić
LUKANEC/PRVI VOJAK/KONZUL: Oleksandr Nastasiichuk
OSVOBOJENEC/DRUGI SENEKOV UČENEC: Martin Meglič
DRUGI VOJAK/PRVI SENEKOV UČENEC: Fabijan Trbara
TRETJI SENEKOV UČENEC/LIKTOR/TRIBUN: Bor Brenkuš Porenta