Koncert slovenskih samospevov ob slovenskem kulturnem prazniku

  • Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku s pesmimi Franceta Prešerna in Otona Župančiča ter priredbami slovenskih ljudskih pesmiI
  • Koprodukcija SNG Opera in balet Ljubljana ter Glasbena matica Ljubljana I
  • datumi predstav
Nakup vstopnic
8. februar 2019 19:30 SNG Opera in balet Ljubljana

O nastopajočih

Sopranistka MARTINA ZADRO, prvakinja ljubljanske Opere, je ena izmed vodilnih hrvaško-slovenskih opernih umetnic, ki se je zelo hitro dokazala kot celovita scenska osebnost ter po zmagah na mednarodnih pevskih tekmovanjih Lucia Popp in Antonin Dvořák leta 1999 s svojim ekspresivnim glasom in scensko prezenco pridobila mednarodni ugled in navdušila publiko širom Evrope, Japonske in Južne Amerike. Iz petja je magistrirala na glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu Snježane Bujanović Stanislav. Na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu je končala specialistični študij iz samospeva in oratorija pri Gerharda Zellerja, pozneje pa se je izpopolnjevala pri Evi Blahovi, Vitomirju Marofu in Anne Moffo. Uveljavila se je v operah Verdija, Mozarta in Puccinija z interpretacijami Violette, Mimi, Contesse, Pamine in Susanne ter s temi vlogami nastopila v opernih gledališčih v Pragi, Santiagu, Limi, Brnu, Regensburgu, Oviedu, Salzburgu, Tokyu in drugod. Od leta 2003 kot prvakinja ljubljanske opere nastopa v vodilnih vlogah, poseben mednarodni uspeh pa je dosegla z vlogo Armgard v Offenbachovih Renskih nimfah, Desdemona v Verdijevem Otellu ter Janačkovi Katji Kabanovi. Debitirala je leta 1995 v HNK Zagreb, kjer je poustvarila številne vloge, med katerimi izstopa izvedba opere Crux dissimulata. Za vlogo Rose v tej operi je umetnica prejela visoko hrvaško gledališko nagrado. Martina Zadro je leta 2016 med drugim nastopila skupaj z legendarnim Jose Carrerasom. Uspešno se je predstavila na festivalih kot so Praška pomlad, Dvoržakova Praga in Al Bustan Festival, skupaj s Češko filharmonijo, Praško filharmonijo, Zagrebško filharmonijo in Slovensko filharmonijo. Sodeluje z izjemnimi dirigenti kot so Yves Abel, Tomaš Netopil, Serge Baudo, Milan Horvat, Pavle Dešpalj, Massimo Zanetti, Ivan Repušić, Dmitrij Kitajenko, Elio Boncompagni, Vjekoslav Šutej, Loris Voltolini, David de Villiers, Uroš Lajovic, Marko Gašperšič, Jan Chalupecký, Johannes Wildner, Jaroslav Kyzlink, Gianluca Marcianò in David Gimenez. Na solističnih recitalih pogosto nastopa ob klavirski spremljavi sestre Lane Bradić. Od leta 2005 kot profesorica petja deluje na zagrebški glasbeni akademiji.

Baritonist MATJAŽ ROBAVS se je solopetje najprej učil na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri Marcosu Bajuku, kasneje pa pri Heleni Lazarski na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju. Študij samospeva in oratorija je z odliko končal pri Robertu Hollu. Sodeloval je na festivalih doma in v tujini: Koroško poletje (Carinthischer Sommer), Wratislavia cantans v Wroclawu (Poljska), na Mednarodnem festivalu baročne glasbe v Varaždinu, festivalu Wexfordske opere na Irskem, na Festivalu poljske glasbe v Krakovu (Poljska), na poletnem festivalu v Antwerpnu (Belgija), na Salzburških slavnostnih igrah, na Festivalu v Luzernu, na Binkoštnih slavnostnih igrah (Pfingstfestspielen v Baden Badnu, Nemčija), na Mednarodnem festivalu v Schwetzingenu (Nemčija). Kot solist je gostoval v opernih hišah v Celovcu, Schwerinu, na Dunaju (Volksoper, Theater an der Wien), Ljubljani, Antwerpnu, Wexfordu, Baden Badnu, Zürichu, Frankfurtu, Milanski scali v več vlogah: Papageno, Guglielmo, Nr. Vier, Ping, Doktor Malatesta, Dancairo, Švanda dudak, Germont, baron Dauphol, Schaunard, Poliferno, Kilian, Šiškov, Haudy. Sodeloval je z režiserji in dirigenti kot so Thomas Hengelbrock, Bernhard Kontarsky, Julian Reynolds, Ingo Metzmacher, Bertrand De Billy, Krzystof Penderecki, Peter Stangel, Koen Kessels, Uroš Lajovic, Marko Munih, Vladimir Kranjčević, Lukas Hemleb, Robert Carsen, Nicolas Brieger, Peter Konwitschny, Damiano Michieletto, Robert J. Wilson, Henry Akina, Alvis Hermanis idr. Matjaž Robavs je snemal za slovensko, avstrijsko, belgijsko, nemško in japonsko televizijo. Doslej je posnel štiri samostojne zgoščenke in dve operni produkciji: Švanda Dudak (Naxos) in opero Niobe, kraljica Teb (SWR). Postavitev opere Vojaki (Die Soldaten) z dunajskimi filharmoniki je bila posneta na DVD in izdana pri založbi Unitel Classica. Intenzivno se posveča izvajanju samospevov vseh obdobij in tudi oratorijev. Deluje kot profesor na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani in vodi solopevske seminarje na različnih glasbenih institucijah ter univerzah doma in v tujini.

Pianistka ANDREJA KOSMAČ je z odliko diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak. Po diplomi se je izpopolnjevala pri S. Gadžijevu, M. Van den Hoeku na dunajskem Konservatoriju ter na mojstrskih tečajih pri J. Lateinerju, L. Brumbergu, S. Falvaiu, R. Vardu in O. Maisenbergu. Že v času študija je imela več samostojnih in komornih koncertov v Sloveniji, Avstriji, Italiji in Veliki Britaniji. Snemala je za RTV Slovenija, italijanski RAI ter s flavtistom Matejem Zupanom izdala zgoščenko z deli C. Reineckerja. Kot solistka je igrala z orkestrom SGBŠ, Orkestrom Slovenske filharmonije, s Simfoniki RTV Slovenija, leta 2004 pa je kot predstavnica Slovenije nastopila z moskovskim komornim orkestrom Kremlin. Trenutno se posveča predvsem igranju komorne glasbe. Na recitalih in koncertih nastopa z uveljavljenimi domačimi in tujimi umetniki, predvsem s pevci in flavtisti (M. Robavs, P. Brodnik, B. Kozelj, M. Močnik Pirc, K. Konvalinka, M. Trček, M. Kobal, J. Vidic, K. Stražanac, M. Zupan, K. Šantl Zupan, T. Peterson, J. Balint, A. Oliva, J. Beaudiment, S. Vella, M. Larrieu, P. L. Graf). Igrala je tudi s Slovenskim komornim zborom pod vodstvom M. Batič. Pogosto kot korepetitorka sodeluje na mojstrskih tečajih, ki jih vodijo vrhunski umetniki. Kot pedagoginja je dejavna na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, kot umetniška sodelavka pa tudi na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.