Wolfgang Amadeus Mozart
Così fan tutte
- Komična opera v dveh dejanjih | koprodukcija s Hrvaškim narodnim gledališčem iz ZagrebaI
- premiera 23. 5. 2024 I
- datumi predstav
23. maj 2024 | 19:30 | SNG Opera in balet Ljubljana | Premiera |
24. maj 2024 | 18:00 | SNG Opera in balet Ljubljana | |
25. maj 2024 | 18:00 | SNG Opera in balet Ljubljana | |
28. maj 2024 | 19:30 | SNG Opera in balet Ljubljana | |
30. maj 2024 | 19:30 | SNG Opera in balet Ljubljana | |
6. junij 2024 | 11:00 | SNG Opera in balet Ljubljana | |
7. junij 2024 | 19:30 | SNG Opera in balet Ljubljana | |
8. junij 2024 | 19:30 | SNG Opera in balet Ljubljana |
Z zadnjo treh velikih »Da Ponte oper« zaključujemo cikel Mozartovih opernih mojstrovin. Na našem odru smo v zadnjih desetih letih že uprizorili operi Figarova svatba ter Don Giovanni.
Mozartova opera, njen slovenski prevod bi se glasil Vse so take, je zadnja v vrsti Mozartovih oper, ki jih je ustvaril v sodelovanju z libretistom Lorenzom da Pontejem in spada med skladateljeva kontroverzna dela. Zaradi svojega ciničnega in satiričnega pogleda na odnose med moškimi in ženskami je v času nastanka veljala za tvegano in prostaško. A zgodba o dveh moških, ki želita preveriti zvestobo svojih izbrank, je nastala po naročilu cesarja Jožefa II. Ta naj bi slišal za podobno zgodbo, ki se je dogodila na Dunaju v krogu aristokratskih oficirjev. Libreto je našel svojega zagovornika tudi v romantiku Ernstu Theodorju Amadeusu Hoffmanu, ki ga je označil za «izraz najzabavnejše ironije«.
Delo odraža Mozartov pozni slog, glasba slika zadržanost in ravnovesje, v komedijski zaplet pa vnaša tudi čustveno globino. Kot je značilno za vse njegove večje opere, je Mozart tudi za Così fan tutte razvil poseben slog s svojevrstnim ironičnim humorjem. Posebnost je tudi prevlada ansambelskih odsekov nad arijami, saj se komedija ne dogaja med posamezniki, ampak med tremi skupinami: obema dekletoma, njunima zaročencema ter pobudnikoma komedije Alfonsom in Despino.
Opera je bila premierno uprizorjena 26. januarja 1790 na Dunaju, a je zaradi smrti cesarja doživela le štiri ponovitve, zatem so v znamenju žalovanja zaprli vsa gledališča.
Na ljubljanskem odru jo je občinstvo lahko videlo že v sezoni 1796/1797, zadnja premierna uprizoritev na našem odru pa se je zgodila 17. aprila leta 1991 v režiji Vita Tauferja.
Tokrat bo zaživela v koprodukciji s HNK iz Zagreba v režiji Alessia Pizzecha.
Besedilo: Tamara Šmit, Tatjana Ažman