Prvi balet iz Bigonzettijevega diptiha, Kazimir’s Colours (Kazimirjeve barve), je italijanski koreograf ustvaril leta 1996 za Balet v Stuttgartu. Prav to delo mu je prineslo mednarodno prepoznavnost. Navdih zanj je našel v ustvarjalnosti ruskega slikarja Kazimirja Maleviča, enega najvidnejših predstavnikov abstraktne umetnosti in utemeljitelja suprematizma. Koreografija, zasnovana na Koncertu št. 1 za klavir, trobento in godala Dmitrija Šostakoviča, vključuje kostume, ki s ploskvami in pasovi intenzivnih barv evocirajo značilno likovno govorico Malevičevih del.

Večer, posvečen Mauru Bigonzettiju, prinaša tudi njegovo drugo priljubljeno delo, Rossini Cards (Rossinijeve karte), abstraktno koreografsko stvaritev brez vnaprej določene dramaturške strukture. Namesto linearne pripovedi se razkrivajo prizori vzporednih življenj, vizualne podobe, vizije in simboli ter komične in absurdne situacije, ki črpajo navdih iz opusa Gioachina Rossinija in njegove strasti do vrhunske kulinarike. Rossinijeva glasba postane izhodišče za razgibano, dinamično in večplastno koreografijo, obenem pa omogoča izris skladateljeve osebnosti in njegovega izrazitega dionizičnega življenjskega zanosa. Komične opere, klavirske miniature in znamenite uverture so Bigonzettiju ponudile glasbeno podlago za razvoj samosvojega sodobnega plesnega izraza v tem nepredvidljivem baletu, ki je doživel uprizoritve na številnih svetovnih odrih.

Bigonzettijevo ustvarjanje zaznamuje dinamičen in vizualno izrazit sodobni balet, ki ostaja globoko zasidran v glasbi, vendar se ne podreja ustaljenim oblikovnim konvencijam. Po desetih letih delovanja v operni hiši Teatro dell’Opera se je pridružil plesnemu ansamblu Aterballetto, kjer je sodeloval z nekaterimi vodilnimi svetovnimi koreografi. Leta 1990 se je začel samostojno posvečati koreografiji. Po odhodu iz Aterballetta je intenzivno sodeloval z mednarodnimi plesnimi ansambli in Baletom v Toskani ter ustvaril številne koreografije za gledališke hiše in plesne ansamble po vsem svetu.

Kaj so o predstavi zapisali hrvaški mediji?

»Doslovni je praznik plesa.«

»Dobesedno je praznik plesa.« »Onaj nakon kojeg izađeš iz kazališta sretan. I ushićen.«

»Takšen, po katerem iz gledališča odideš srečen. In navdušen.«

https://www.vecernji.hr/kultura/novi-balet-hnk-u-zagrebu-doslovni-je-praznik-plesa-onaj-nakon-kojeg-izades-iz-kazalista-sretan-i-ushicen-2001169 

»Bigonzettijev plesni svijet osvojio Zagreb.« »Bigonzettijev plesni svet je osvojil Zagreb.«

Naslov kritike poudarja odmeven sprejem koreografskega diptiha in večminutne ovacije ob začetku nove baletne sezone.

https://www.jutarnji.hr/kultura/kazaliste/bigonzettijev-plesni-svijet-osvojio-zagreb-ovacije-za-pocetak-nove-sezone-baleta-hnk-a-15752716 

»Intenzivna fizičnost, muzikalnost i teatralnost.« »Intenzivna fizičnost, muzikalnost in teatralnost.«

S temi besedami je Jutarnji list opisal značilnosti baletnega večera, ki združuje tehnično zahtevnost, izrazno moč in odrsko energijo.

https://www.jutarnji.hr/kultura/glazba/hnk-zagreb-otvara-sezonu-baletni-diptih-bigonzettija-kazimirs-colours-rossini-cards-15752333

»Višeminutne ovacije u HNK Zagreb.« »Večminutne ovacije v HNK Zagreb.«

Kritika izpostavlja tudi, kako sta koreografiji povezali individualno izraznost plesalcev in moč celotnega ansambla.

https://www.novilist.hr/ostalo/kultura/kazaliste/viseminutne-ovacije-u-hnk-zagreb-bigonzetti-otvorio-novu-baletnu-sezonu-velikim-pljeskom/