Wolfgang Amadeus Mozart

Figarova svatba

  • Komična opera v štirih dejanjih, izvedba v italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisiI
  • premiera 10. 3. 2016, predstava traja 3 ure in petnajst minut ter ima en odmor
Nakup vstopnic

Veseli dan ali Figarova svatba (La folle journée ou le mariage de Figaro, 1784) je vrhunska literarna predloga velikega mojstra Pierra Augustina Carona de Beaumarchaisa (1732–1799), ki je bila pravi dinamit za tedanji režim. Ne samo da je bil avtor prvi literat, ki je po zaslugi uspešnega dela obogatel, gledališka premiera je bila zelo odmeven dogodek, na katerega so ljudje dobesedno drli. Figaro je bil znanilec skorajšnjih socialnih sprememb v obliki poznejše francoske revolucije, in celo sam Napoleon je izjavil, da je to delo kot revolucija v akciji. Na Dunaju predstave po tej predlogi niso bile dovoljene, čeprav je car objave dela dopuščal. Tako je tudi Lorenzo da Ponte (1749–1838), avtor libreta za opero Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791), prejel dovoljenje za stvaritev, če le ne bo vsebovala česa, kar bi lahko prizadelo ugled gledališča pod patronatom njegovega veličanstva. K sreči Mozart ni imel političnih interesov in so ga bolj od tozadevne vsebinske note pritegnili dodelana zgodba in izbrušeni karakterji. Da Ponte je libreto oklestil socialnih in političnih referenc ter zmanjšal število oseb, od petih so ostala štiri dejanja, karakterji pa so, prav zahvaljujoč skladateljevemu pogledu na svet, postali vedrejši. Mozartova Figarova svatba, ki je bila z veličastnim uspehom prvič uprizorjena na Dunaju leta 1786, je vrhunsko delo svoje dobe in glasbena mojstrovina za vse čase. Je tudi pojem komične opere in lahko rečemo, če malo izvzamemo Verdijevega Falstaffa ali Rossinijevega Seviljskega brivca, da v tem žanru ni bilo ustvarjenega nič bolj popolnega. Mozart je namreč skomponiral glasbo, ki bistroumno in profano dogajanje pičlih dvanajstih ur dobesedno zavrti v živahen in duhovit preplet najrazličnejših peripetij. Figaro in njegova zaročenka, služabnica Suzana, načrtujeta srečno prihodnost, ko se grof odloči, da bo uveljavil pravico do prve noči. To pa je povod za celo vrsto zapletov, saj se grofica in Suzana združita v načrtu, da mora grofa doleteti pravična kazen.

Besedilo: Tatjana Ažman

Življenjepisi:
Ustvarjalci predstave:
Yulia Roschina, Vasilija Fišer, Jaka Varmuž, Matjaž Farič, Tatjana Ažman, Željka Ulčnik Remic