V poslopju današnje Opere, ki je bilo zgrajeno leta 1892, sta na prelomu 19. v 20. stoletje delovali dve gledališči: Nemško, ki se je leta 1911 preselilo v stavbo današnje Drame SNG, in slovensko Deželno gledališče z dramskim in opernim ansamblom. V slednjem so bili angažirani stalni dirigenti, solisti in zbor. Operne predstave so vse do leta 1908, ko je bila ustanovljena Slovenska filharmonija, spremljali godbeniki 17. (kranjskega) in 27. (štajerskega) pehotnega polka cesarske in kraljeve armade. Od leta 1908 do 1918 je operne predstave spremljal orkester Slovenske filharmonije.

V zadnjem letu vojne je vsenarodna ustanova Slovenski gledališki konzorcij v Ljubljani na novo organizirala gledališče. V direktoriju Slovenskega gledališkega konzorcija so bili v glavnem predstavniki politike in kapitala, v gledališkem svetu pa so bili zastopani kulturniki Anton Funtek, Matej Hubad, Fran Saleški Finžgar, Alojz Kraigher, Oton Župančič in Izidor Cankar. Med najbolj zaslužnimi za obnovo gledališča je bil Fran Govekar, ki je obnovil slovensko opero z baletom. Zbral je tehnično osebje, pevce, orkester, zbor in dirigente. V današnji stavbi SNG Opera in balet Ljubljana sta nekaj mesecev po koncu prve svetovne vojne pod okriljem novega Narodnega gledališča, ki se je pozneje v sezoni 1919/1920 preimenovalo v Kraljevo slovensko gledališče, leta 1920 pa po podržavljenju ponovno v Narodno gledališče, skupaj delovali opera in drama. Drama se je na svoj samostojni oder v stavbo današnje Drame preselila v začetku leta 1919.

Leta 1918 je bil ustanovljen poklicni operni orkester, ki ga je sestavljalo 54 glasbenikov. Izvajali so predvsem francoske in italijanske opere, poudarek pa je bil tudi na slovanskih in slovenskih opernih delih. Od leta 1918, ko je bil ustanovljen profesionalni baletni ansambel, je orkester spremljal tudi baletne uprizoritve tako klasičnih kot tudi novejših baletnih del.

Medtem ko je dramski ansambel v dvorani ljubljanske Opere, kjer so med vojno predvajali zgolj filme, ponovno uprizarjal gledališka dela v slovenskem jeziku že na začetku sezone 1918/1919 in 29. oktobra kot prvo predstavo dramskega gledališča uprizoril Finžgarjevo igro Divji lovec, pa je bila prva operna predstava prenovljenega Narodnega gledališča Smetanova Prodana nevesta, in sicer decembra leta 1918.

Tatjana Ažman, dramaturginja

Življenjepisi:

Ustvarjalci predstave:
Jaroslav Kyzlink, Aleksandar Spasić, Igor Švara, Loris Voltolini, Rebeka Lokar k. g., Igor Grasselli, Gregor Traven