Predstava vsebuje prizore občutljive narave, zato se ogled mlajšim od 12 let odsvetuje.

Tango opera María de Buenos Aires je v smislu glasbenega žanra nekonvencionalna stvaritev. Skladatelj jo je označil za operito, kar naj bi pomenilo »manjše glasbeno delo«. Leta 1967 je urugvajsko-argentinski pesnik Horacio Ferrer izdal zbirko pesmi, posvečeno argentinskemu skladatelju Ástorju Piazzolli. Ta je bil nad zbirko navdušen, saj je pesnik s svojimi besedili v skladatelju vzbudil takšne občutke, kot jih je ta želel vzdramiti pri poslušalcih njegove glasbe. Tako je kmalu prišlo do sodelovanja. Maríi de Buenos Aires, njunem prvem skupnem delu, ki je bilo premierno uprizorjeno maja leta 1968 v dvorani La Planeta v Buenos Airesu, so sledila še druga, kot na primer Balada para un loco. María de Buenos Aires, ki je nastala, ko so v Evropi in Severni Ameriki potekala študentska, feministična ter protivojna gibanja, je v domači Argentini naletela na drugačne okoliščine. Takratna vlada je želela zatreti vse oblike nemoralnosti, kar je med drugim vključevalo tudi pretirano avantgardnost. Tako so po premieri kritiki delu očitali obskuren, nadrealističen in zaradi svoje poetičnosti nerazumljiv libreto, kar je del občinstva odvrnilo od ogleda predstave. Ferrer je na to odgovoril, da je bistvo dela ravno v tem. Ne gre za to, da ga razumemo, pač pa, da delo ustvari vzdušje, ki v občinstvu vzbudi različna močna čustva. Glasba, tako imenovani novi tango (tango nuevo), odraža čas in okolje svojega nastanka, in sicer z vključevanjem takrat modernejših slogov in instrumentov, kot so na primer vibrafon, električna kitara in bobni, s hkratnim ohranjanjem tradicionalnih prvin argentinskih glasbenih tradicij, kot je dialog v verzih in vključevanje tradicionalnih tango instrumentov, kot so flavta, akustična kitara, violina in bandoneon.

Kdo je María, glavna junakinja operite? María je Buenos Aires in je tango, pravi Ferrer. To se odraža v libretu, ki združuje ulični sleng takratnega kriminalnega življenja ter biblične in obredne reference. V operiti smo priča Maríinemu rojstvu, smrti in njenemu vstajenju. María pa je predvsem poosebljena ženskost, ki kljub nenaklonjenemu okolju v sebi ostaja nepokvarjena, čista.

Tokrat bo prvič, ko bo María de Buenos Aires v Sloveniji uprizorjena v baletni postavitvi. Predstava v koreografiji Renata Zanelle ter režiji Yulie Kristoforove bo povezala in poenotila ples, besede in petje v umetniško delo, ki bo brisalo razdaljo med občinstvom in umetnikom.

Besedilo: Tamara Šmit, Tatjana Ažman

Življenjepisi:

Ustvarjalci predstave:
Renato Zanella, Yulia Kristoforova, Marko Hatlak, Željka Ulčnik Remic, Ayrton Desimpelaere, Tatjana Ažman, Andrej Hajdinjak, Alexandra Burgstaller, Anne Marie Legenstein, Vasilija Fišer

Solisti:
Nuška Drašček, Sara Briški Cirman k. g., Ivan Andres Arnšek, Juan Vasle, Lukas Zuschlag, Višnja Fičor, Tjaša Kmetec, Erica Pinzano, Ana Klašnja, Nina Noč, Nina Kramberger, Mariya Pavlyukova, Kenta Yamamoto, Matteo Moretto, Filip Jurič, Yuki Seki, Oleksandr Koriakovskyi, Filippo Jorio, Hugo Mbeng, Solomon Osazuva, Marin Ino, Lukas Bareman, Iulian Ermalai, Alexandru Barbu, Tomaž Horvat, Ivan Greguš, Marko Hatlak k. g.