Norina in Rebeka Radovan: Ameriški kalejdoskop
V čarobnem ambientu Slavnostne dvorane Narodne galerije se je sinoči zaključil niz koncertov naših opernih solistov. Na zadnjem koncertu sta se občinstvu predstavili sestri Norina in Rebeka Radovan s privlačnim programom, naslovljenim "Ameriški kalejdoskop".
Z Norino in Rebeko Radovan smo se pred nastopom pogovarjali o prepletanju strasti, umetnosti in družinske povezanosti. Njuna kariera, ki traja že več kot tri desetletja, je zaznamovana z neštetimi nastopi in nepozabnimi trenutki na odru.

Rebeka Radovan, sopranistka
»Vedno znova mi je všeč, ko s sestro skupaj stojiva bodisi na koncertnem ali opernem odru.«

Kako je nastopati v tako čudovitem okolju, kot je Narodna galerija? Ali vas to dodatno navdihuje?
Počutila bi se kot na veličastnem odru z neprecenljivo scenografijo. Do zdaj namreč še nisem nastopila v Narodni galeriji. Nastopati v prostoru, s tako bogato kulturno dediščino, je kajpak lahko le velik navdih za umetniško izražanje.
Zelo cenim to sodelovanje naše Operne hiše z Narodno galerijo, in upam, da bodo tudi v prihodnje potekala zanimiva tovrstna sodelovanja.

Kaj za vas pomeni sodelovanje s sestro Norino na tem koncertu? Kako se vaša glasova dopolnjujeta?
Vedno znova mi je všeč, ko skupaj stojiva bodisi na koncertnem ali opernem odru. Mogoče bi si bila želela imeti več skupnih opernih projektov z Norino, ampak tako pustim preteklosti ...
Pravijo, da se najina glasova, ki imata skupno nianso v barvi ter nekaj odtenkov razlike v zvočnosti, lepo ujemata.
Želim si, ker imava res to skupno afiniteto do glasbe, ki sva jo uvrstili v naš glasbeni dogodek, da bi predvsem uživali.

Ali obstaja kakšna posebna operna vloga, ki vam je še posebej pri srcu in bi jo želeli deliti z občinstvom na tem koncertu?
V našem programu, ki je naslovljen Ameriški kalejdoskop, je veliko pestrosti v žanrih, in upam, da se bodo naše interpretacije iz točke v točko zlile v skupno glasbeno rdečo nit, ki jo predstavlja ...
Zelo mi je pri srcu izjemni Leonard Bernstein, in če bi imela priložnost v mlajših letih biti Maria v muzikalu West Side Story, bi bila moja velika želja izpolnjena. Tako pa bomo poustvarili nekaj odlomkov iz tega genialnega muzikala.

Norina Radovan, sopranistka
»Če ne bi bilo očeta, verjetno sploh ne bi končala na opernih deskah.«

Kako ste se pripravljali na ta koncert? Je vendarle poseben občutek, ko nastopate s sestro?
Na koncert sva se pripravljali kot na vsak drug koncert. To, da pa nastopam s sestro, je sicer čudovito, vendar nič posebnega, saj sva obe v operi zaposleni že več kot 30 let in sva že v nešteto predstavah in koncertih skupaj stali na odru.

Kakšno vlogo je imela vaša družina, zlasti vaš oče Ferdinand Radovan, v vajini glasbeni karieri? Kako je vas osebno njegova dediščina oblikovala kot umetnico?
Oče in mama sta imela ključno vlogo. Če ne bi bilo očeta, verjetno sploh ne bi končala na opernih deskah. Za mene kot umetnico je moj oče merilo, s katerim merim sebe in druge pevce. Ta lestvica je postavljena resnično visoko ravno zato, ker je bil moj oče tako neverjetno karizmatičen pevec in igralec z izjemnim baritonskim glasom.
Za zdaj se mu še nihče ni v našem prostoru niti približal. Vključno z menoj! Seveda pa je to samo moje mnenje.