Vlatka Oršanić

Sopranistka Vlatka Oršanić se je šolala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorici Ondini Otti Klasinc, izpopolnjevala pa pri komorni pevki Oliveri Miljaković na Dunaju. Že kot študentka je leta 1976 prejela Prešernovo nagrado, 1979. leta pa je zmagala na mednarodnem pevskem tekmovanju Mario del Monaco v Italiji. Kariero je začela 1978. leta kot zelo mlada solistka Opere SNG v Ljubljani, nato je ustvarjala v tujini. V ljubljansko Opero se je vrnila leta 2000 z vlogo Abigaille v operi Nabucco, leta 2003 je ponovno postala članica ansambla, od leta 2006 pa je prvakinja.

Debitirala je kot Sophie (Werther), zatem pa poustvarila več kot 40 glavnih vlog, med katerimi so: Gilda in Maddalena (Rigoletto), Lucia (Lucia di Lammermoor), Kraljica noči (Čarobna piščal), Adina (Ljubezenski napoj), Rozina (Seviljski brivec), Angelica (Orlando), Olimpija (Hoffmannove pripovedke), Elvira (Puritanci), Violetta (La traviata), Suzana in Marcelina (Figarova svatba), Despina (Cosi fan tutte), dona Elvira in dona Anna (Don Giovanni), Evridika in Amor (Orfej), Bastiena (Bastien in Bastiena), Tamiri (Il re pastore), Mila (Usoda), Rosalinda (Netopir), Jenufa (Jenufa), Mimi (La bohème), Tatjana (Jevgenij Onjegin), Vitellia (Titusovo usmiljenje), Marinka (Prodana nevesta), Katerina Izmajlova (Lady Macbeth Mcenskega okrožja), Aida (Aida), Leonora (Trubadur), Lady Macbeth (Macbeth), Ariadna (Ariadna na Naksosu), Elektra (Idomeneo), Nataša (Vojna in mir), Genoveva (Genoveva), Malinka (Izleti gospoda Broučka), Abigailla (Nabucco), Margareta (Faust), Tosca (Tosca), Čo-čo-san (Madama Butterfly), Maddalena (Andrea Chénier), Dido in Belinda (Dido in Enej), Rusalka in Kneginja (Rusalka), Miss Todd (Zmikavt in stara devica), Herodiada (Saloma), Katja in Marfa Kabanova (Katja Kabanova), Julka (Julka in Janez). Ima tudi bogat koncertni repertoar, s katerim je nastopala z orkestri, kot so Dunajski in Berlinski simfoniki, orkester Jugozahodnega nemškega radia, orkester Osrednjega nemškega radia, orkestri Rotterdamske, Madridske in Essenske filharmonije, Avstrijske radiotelevizije, Slovenske in Zagrebške filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester Hrvaške radiotelevizije in orkester Beograjske filharmonije. Sodelovala je z dirigenti, kot so Michael Gielen, Semjon Bičkov, Vladimir Jurowski, Kiril Petrenko, Lovro Matačić, Nikša Bareza, Rafel Frühbeck de Burgos, Pinchas Steinberg, Tomáš Hanus, Heinz Holliger, Dieter Rossberg, Howard Arman, Michael Schønwandt in drugi. Njeni pevski partnerji pa so bili Piotr Beczała, Anja Harteros, Peter Schreier in Elina Garanča.

Poleg nemških gledališč v Darmstadtu, Freiburgu, Karlsruheju, Essnu, Bonnu, Bremnu in Bielefeldu je nastopala na velikih evropskih opernih in koncertnih odrih na Dunaju (Konzerthaus, Musikverein), v Salzburgu (Festspielhaus, Landestheater), Madridu (Auditorio municipal), Edinburgu, Berlinu (Konzerthaus, Filharmonija, Komische Oper), Parizu (Théâtre du Châtelet, Francoski radio), Frankfurtu na Majni (Alte Oper), Kölnu (Filharmonija, Kölnarena), Dresdnu (Semperjeva opera), Leipzigu, Münchnu, Firencah (Teatro Comunale), Zürichu, Pragi (Državna opera), Rotterdamu, Bruslju, Bilbau in Sevilli. Gostovala je tudi na Japonskem (Tokio, Osaka), v Romuniji (Cluj, Timisoara), Avstriji (Graz, Innsbruck), na Hrvaškem (Zagreb, Reka, Split, Dubrovnik), v Beogradu, Sarajevu, Skopju in Novem Sadu. Sodelovala je na velikih evropskih glasbenih festivalih (Salzburški poletni festival, Dunajski slavnostni tedni, Edinburški festival, Festival d'automne Paris, Majski glasbeni festival v Firencah itd.). Posnela je nekaj zgoščenk za Sony Classical in Emi. Vlatka Oršanić je redna profesorica za solopetje na Glasbeni akademiji v Zagrebu, med letoma 2006 in 2010 je bila profesorica za solopetje tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejela je več nagrad na Hrvaškem, med drugim nagrado Milke Trnine in nagrado Marijane Radev, v Sloveniji pa je leta 2012 prejela stanovsko nagrado Sama Smerkolja ter Betettovo nagrado za umetniške dosežke na glasbenem področju.

Aktualizacija: oktober 2018