Leo Kulaš

Akademski slikar in kipar Leo Kulaš je rojen v Metkoviću na Hrvaškem. Študiral je slikarstvo in kostumografijo na Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu, kjer je diplomiral leta 1984. Na ozemlju nekdanje Jugoslavije je ustvaril več kot sto petdeset kostumografij v dramskih, baletnih in opernih predstavah ter prejel številna priznanja in nagrade, med drugim nagrado Združenja dramskih umetnikov Hrvaške za kostumografijo v predstavi Buzdo in Marul, zlati lovorjev venec na sarajevskem MES-u za predstavo Šeherezada (Slovensko mladinsko gledališče), mariborski Faust je bil na trienalu za scenografijo in kostumografijo na Sterijinem pozorju v mednarodni konkurenci nagrajen z bronasto medaljo, mariborska Božanska komedija in Kleistova drama Katica iz Heilbrona ali Preizkus z ognjem sta bili nagrajeni z Borštnikovo nagrado, leta 1994 pa je za svoje ustvarjalno delo in scenografijo za predstavo Božanska komedija prejel še nagrado Prešernovega sklada. Sodeloval je z mnogimi režiserji: s Tomažem Pandurjem, z Eduardom Milerjem, Ernstom M. Binderjem, Robertom Ciullijem, s Paolom Magellijem, Françoisom Michelom Pesantijem, Diegom de Breo, Edwardom Clugom … Ustvarjal je kostumografije za Opero SNG Maribor (Lacrimas, Transilvania, Spartak), na Splitskem poletju (Nabucco), na Dubrovniških poletnih igrah, za reško HNK Ivana pl. Zajca (muzikal Karolina Riječka), HNK Zagreb, Festival Ljubljana (Hazarski besednjak) in za gledališča v tujini (v Hamburgu, Gradcu, Celovcu, Düsseldorfu …). Med uspešnimi projekti velja omeniti Zaroto svetohlincev, Molière Mihaila Bulgakova (SNG Drama Ljubljana, 2009), dramo Hiša Bernarde Alba Federica Garcíe Lorce (SLG Celje, 2008). Kot kostumograf je sodeloval pri številnih televizijskih oddajah, filmih in baletih. Za mariborsko Opero SNG je ustvaril kostumsko podobo za predstave Pikova dama P. I. Čajkovskega ter Puccinijevi Tosco in La bohème. Z našim operno-baletnim gledališčem sodeluje kot kostumograf že od leta 1994 in se je med drugim podpisal pod kostumsko likovno podobo opernih in baletnih predstav Perpetuum, Matiček se ženi, Ana Karenina, Druga slovenska baletna simfonija, Trnuljčica, Lizistrata, Zvedave ženske, Labodje jezero, Ideal romantičnega baleta – tokrat ... po Prešernu, baletov Septet in Miniature v okviru baletnega večera Vidnonevidno, Nabucco in balet Don Kihot.

Sodeluje s številnimi priznanimi tujimi gledališkimi hišami in baletnimi ansambli: Deželno gledališče Linz (muzikala Hairspray in Ghost), Theater Dortmund (Neue Kreation), Theater Augsburg (Radio & Juleit), West Australian Ballet Company (Radio&Juliet), Državno akademsko gledališče opere in baleta Novosibirsk (Peer Gynt, Radio&Juliet), Državna oper na Dunaju (Peer Gynt), Latvijska narodna opera (Romeo&Juliet, Peer Gynt), Državno akademsko gledališče Bolšoj v Rusiji (balet Petrushka).