Jiří Nekvasil (1962) je diplomiral na Fakulteti za glasbo Akademije za uprizarjajoče umetnosti, kjer je študiral operno režijo. Leta 1988 sta s scenografom Danielom Dvořákom ustanovila eksperimentalno operno skupino Opera Furore. Dve leti pozneje sta postala vodji predstav v Komorni operi v Pragi, ki sta jo kmalu preoblikovala v Mozartovo opero. Leta 1998 se je Jiří Nekvasil zaposlil v Državni operi v Pragi, kjer je deloval kot umetniški vodja, svetovalec na področju dramskega gledališča in vodja predstav. Od leta 2002 do 2006 je bil umetniški vodja Narodnega gledališča v Pragi, od 1. januarja 2010 pa je ravnatelj Narodnega opernega gledališča Moravske in Šlezije. Režiral je več kot osemdeset predstav, predvsem opernih, tako na številnih čeških odrih kot tudi na tujem (v Nemčiji, Argentini, Franciji, na Norveškem, v Latviji, ZDA, na Irskem, Slovaškem, v Italiji, na Finskem in v Estoniji). Kljub temu da se je loteval režij predstav najširšega repertoarnega spektra, se dolgoročno posveča predvsem sodobnim gledališkim delom in glasbi 20. stoletja. Pri marsikaterem odrskem projektu pa se je kot avtor preizkusil tudi sam. V tej vlogi se je podpisal pod veliko gledaliških premier, ki so bile uprizorjene tako na Češkem kot drugod po svetu. Na številne odre je postavil dela skladateljev Michaela Nymana, Johna Adamsa, E. W. Korngolda, Alexandra Zemlinskega, Manfreda Gurlitta, Leoša Janáčka, Bohuslava Martinůja, E. F. Buriana, Josefa Berga, Jana Klusáka, Hanuša Bartoňa, Emila Viklickega in Karla Weisa. Med deli, ki se jih je loteval v zadnjem času, so Rake's Progress I. Stravinskega, Cardillac P. Hindemitha, Julija B. Martinůja, Madama Butterfly in Turandot Giacoma Puccinija, Trije Pintarjevi (Die Drei Pintos) C. M. Webra in G. Mahlerja ter Armida Antonína Dvořáka.

Z Alešem Březino sta soustvarila opero Jutri bo …, ki jo je Nekvasil tudi režiral. Napisala sta jo za pevko Sono Červeno in jo uprizorila leta 2008 na odru gledališča Kolowrat v Narodni operi v Pragi. Gledališki časnik in komisija za dodelitev nagrad Alfréda Radoka sta omenjeno predstavo razglasila za najboljšo operno predstavo leta 2008. Poleg gledališke režije se Jiří Nekvasil veliko posveča tudi režiji za Češko televizijo, s katero sodeluje že skoraj 20 let ‒ predvsem pri pripravi glasbenih oddaj, ki jih je v tem času posnel že več kot 130. V seznamu njegovih del najdemo lepo število dokumentarnih filmov, na primer o Aloisu Hábi ali Janu Klusáku ali operah po Josefu Bergu, opernem čarodeju Václavu Kašlíku, Gustavu Mahlerju, pa tudi filma, posvečena Bohuslavu Martinůju (Vrnitev iz izgnanstva, Martinu in Amerika) ter glasbeni film, posvečen Ervinu Schulhoffu (Moji zobje šklepetajo v ritmu šimija). Za Češko televizijo je adaptiral vrsto oper, v prvi vrsti posnetke lastnih opernih uprizoritev (Golem, Bubu z Montaparnassa, Bilo je nekoč, Poljski Jud, Skrivnost) pa tudi uprizoritve oper Večerna kongregacija Ivana Kurza ter Odisejeva vrnitev ali evropski turizem Josefa Berga. Njegovi filmski adaptaciji Martinůjevih del Čudežni let in Noževe solze sta leta 1999 prejeli zlato kristalno nagrado na Zlatem praškem mednarodnem televizijskem festivalu ter veliko nagrado in nagrado »za najbolj izvirno režijsko metodo« na Festivalu filmskega upodabljanja odrskih umetnosti leta 1999.