Franko Kisović

Zavoljo izjemnega glasu, hrvaškega kontratenorja Franka Kisovića uvrščajo med nove vzhajajoče zvezde opernega sveta. V sezoni 2024/25 se je v Frankfurtski operi predstavil v vlogi Arsaca v operi Partenopa,  po tem pa je v Zagrebu debitiral še kot Princ Orlovski v opereti Netopir (Die Fledermaus). Temu so sledili še nastopi v Händlovem Mesiji v Babenhausnu in Darmstadtu ter eno od vidnejših sodelovanj na koncertu Händlov maraton v Budimpešti. Med njegovimi nadaljnjimi angažmaji velja omeniti vlogo Arbata, v tej se je preizkusil v operi Mitridat, kralj Ponta v Madridskem kraljevem gledališču. Občinstvu se je predstavil tudi v beneškem gledališču Malibran, kot tretji igralec v operi Protagonist, nadvse uspešno sezono pa je zaključil kot Tolomeo v operi Julij Cezar v Znojmu ter v Narodnem gledališču v Ostravi.

Rodil se je Šibeniku na Hrvaškem, kjer je pridobil tudi osnovno in srednjo glasbeno izobrazbo. Iz petja je diplomiral na Akademiji za glasbo v Zagrebu, v razredu prof. Martine Gojčeta Silić,   prav tam pa zaključuje tudi študij dirigiranja, v razredu prof. Tomislava Fačinija.

Operni debi je doživel na odru Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu, v vlogi Ottoneja v Händlovi Agripini, kmalu po tem pa je nastopil še v Hrvaškem narodnem gledališču na Reki, kjer je pel vlogo Duha v operi Dido in Eneja. Njegova mednarodna kariera je dobila nov zagon z vabilom Katarske filharmonije, s katero je nastopil v Operni hiši Katara v Dohi. 

Sledeč vse večji strasti do dirigiranja, je dirigentsko palico pred občinstvom prvič zavihtel marca 2019, v Mozartovi operi Così fan tutte ter nato še na premieri muzikala Striborjev gozd v zagrebškem Mestnem gledališču Komedija. Maja 2021 je bil asistent dirigenta v Massenetovi operi Pepelka (Cendrillon), v tem obdobju pa je tudi sam vodil eno izmed predstav.

Redno sodeluje s Simfoničnim orkestrom in Zborom Hrvaške radiotelevizije, kot stalni solist pa je angažiran tudi v Hrvaškem baročnem ansamblu (HRBA). Doslej je sodeloval s kopico uglednih dirigentov, med katerimi so Marco Korovich, Ville Matvejeff, Laurence Cummings, Aapo Häkkinen, Luca Oberti, Hansjörg Albrecht, Hervé Niquete, Philipp von Steinaecker, Richard Rosenberg, Matthew Toogood Dorothee Oberlinger, Roman Válek, Dietger Holm, Ivor Bolton, Motonori Kobayashi, Christian Kabitz, Antonius Adamske ter George Petrou.  Med režiserskimi pa velja omeniti takšna imena kot so Doro Ruždjak Podolski, Marin Blažević, Krešimir Dolenčić, Natale de Carolis, Immo Karaman, Tomaš Ondřej Pilař, Michał Znaniecki, Christian Brey in Julia Burbach.

V njegovem opernem repertoarju so tudi naslednje vloge: Farnace v operi Mitridat, kralj Ponta, Smeton v operi Ana Bolena, Ulisse v Corsellijevi operi Ahil na Skirosu (Achille in Sciro) (Kraljevo gledališče v Madridu), Ottone v Kronanju Popeje (L’Incoronazione di Poppea) v Wuppertalski operi ter Mars v operi Uglašenost planetov (La Concordia de’ Pianeti) (Španska dvorana v Pragi in Znojmo).

Vlogo Nirena v Händlovi operi Julij Cezar v Egiptu (Giulio Cesare in Egitto) je upodobil v Hrvaškem narodnem gledališču na Reki ter na opernem festivalu v Savonlinni, vlogi Eneja in Čarovnice, v projektu Musica Appassionata ter na baročnem festivalu Korkyra, vlogo Hamorja v Händlovem Jeftu (Jephtha), v Heidelberškem gledališču, v operi Nabucco (Nebukadnezar) pa je nastopil v gledališču v Schwetzingenu ter na festivalu Telemann v Magdeburgu.

Med njegovimi pomembnejšimi nastopi velja izpostaviti tudi tiste v operah Sveti Aleksij (Il Sant’Alessio) v hamburški Elbphilharmonie, Smrt (Death), v kateri se je predstavil v vlogi Apolona, kakor tudi v Händlovi operi Tezej (Teseo) ( Arcan), v koncertni dvorani v Vroclavu ter na Händlovem festivalu v Halleju, kakor tudi na svetovni premieri dela Zusammenstoss.

Poleg opernega ustvarjanja je tudi cenjen solist na področju oratorijske in koncertne glasbe. Tako v njegovem repertoarju najdemo tudi Galuppijevi deli Adamov padec (La caduta di Adamo) in Dixit Dominus, Monteverdijeve Marijine večernice (Vespro della Beata Vergine), Händlova Mesijo in Zmagoslavje časa in spoznanja (Il trionfo del Tempo e del Disinganno), Charpentierjevi deli Tebe, Boga, hvalimo (Te Deum) in Maša za osem glasov (Messe à 8 voix), Pergolesijevo Mati bolečin (Stabat Mater), Vivaldijevo Glorio ter Bachove Pasijone po Janezu, Mateju in Marku, pa tudi njegovo stvaritev Moja duša poveličuje gospoda (Magnificat).

Mladi umetnik je med drugim nastopil tudi v Orffovi kantati Carmina Burana skupaj s sopranistko Sumi Jo, v Bernsteinovih Chichestrskih psalmih (Chichester Psalms) in Brucknerjevem Tebe, Boga, hvalimo (Te Deum).

Leta 2024 je prejel nagrado Hrvaškega društva dramskih umetnikov za izjemen umetniški dosežek mladega opernega pevca v upodobitvi vloge Laboda/Hudiča v Carmini Burani na Splitskem poletnem festivalu. Ponaša se tudi s priznanji z številnih mednarodnih tekmovanj, med drugim s prvo nagrado in nagrado občinstva na Tekmovanju fundacije Premiere Opera v New Yorku (2020), prvo nagrado na tekmovanju Tullio Serafin v Vicenzi ter drugo nagrado na tekmovanju Riccardo Zandonai (2021). Omeniti velja še nagrado za samospev Ružička na tekmovanju Mikuláš Schneider-Trnavský, nagrade na tekmovanjih Aria Borealis (2022) ter Gabriela Beňačková (Mahlerjeva nagrada, 2022). Leta 2023 je postal finalist tekmovanja Hans Gabor Belvedere ter osvojil še tretjo nagrado na tekmovanju Città di Bologna ter naslednje leto še nagradi Simfoničnega orkestra iz Szegeda in ustanove Müpa Budimpešta na tekmovanju József Simándy.