Dubravka Šeparović
Dubravka Šeparović je nacionalna prvakinja Hrvaškega narodnega gledališča (HNK). Diplomirala je na Fakulteti za arhitekturo in Glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer je pridobila naziv magistre umetnosti. Leta 1999 je prejela drugo nagrado na tekmovanju v Karlovih Varih in nagrado Državnega gledališča v Pragi, kar je bila prelomnica v njeni karieri, ki ji je omogočila operni debi v Pragi leta 2000 v naslovni vlogi Carmen. Leta 2002 je sledilo povabilo za nastop v vlogi Amneris v Brnu. Leta 2001 se je pridružila ansamblu HNK v Zagrebu, kjer je debitirala v vlogi Zite v Puccinijevi operi Gianni Schicchi. Sledile so vloge Marine v Borisu Godunovu Musorgskega, Romea v Bellinijevi operi Capuleti in Montegi ter Elettre v Mozartovi operi Idomeneo (2003), s katero se je izkazala kot umetnica z izjemnim občutkom za sodobne in zahtevne režijske koncepte. Leta 2003 je prejela nagrado Marijane Radev in nagrado Hrvaškega društva dramskih umetnikov. V istem obdobju je nastopala v vlogah Amneris, Eboli in Charlotte ter z gledališčem Janáček iz Brna kot Amneris in Carmen gostovala na Japonskem. Leta 2004 je nastopila kot Amneris v Ljubljani. Med letoma 2005 in 2010 je bila redna gostja Državne opere v Saarbrücknu, kjer je ustvarila vrsto osrednjih mezzosopranskih vlog, med njimi Eboli, Adalgiso, Begbick (Vzpon in padec mesta Mahagonny Kurta Weilla), Fricko (Rensko zlato), Santuzzo, Judito (Bartók, Grad Modrobradca) in Carmen. Na 10. festivalu Antikenfestspiele v Trierju (2007) se je v odprtem amfiteatru predstavila kot Dalila v operi Samson in Dalila Saint-Saënsa. Vlogo Dalile je poustvarila tudi na Poletnem festivalu v St. Gallnu. Graška opera jo je angažirala za vlogo Ježibabe v Dvořákovi Rusalki v režiji Stefana Herheima, kar je vodilo k povabilu za sodelovanje pri premieri nemške različice opere Rusalka v Ljudski operi na Dunaju leta 2010. To vlogo je tam ponovno izvajala v letih 2011 in 2012. Leta 2010 je v Celovcu nastopila kot Amneris v režiji Torstena Fischerja in sodelovala pri izvedbah Mahlerjeve Druge simfonije. Istega leta je gostovala v Pekingu, kjer je nastopila kot Herodiada v kitajski praizvedbi Straussove Salome. Na odru domačega zagrebškega gledališča je med drugim nastopila kot Carmen, Santuzza, Mère Marie, Kundry (2011) in Ortrud (2013). Njena interpretacija Wagnerjeve Kundry iz Parsifala je bila deležna izjemnega kritiškega odziva in nagrajena z nagrado Tita Strozzija, nagrado Marijane Radev in nagrado mesta Zagreb. Kot Amneris v Verdijevi Aidi je nastopila v Državnem gledališču na Gärtnerplatzu v Münchnu (2014–2016). Leta 2015 je v Wuppertalu znova ustvarila vlogo Herodiade v Straussovi Salomi. V Zagrebu je ustvarila tudi vloge Geneviève, Eboli, Azucene in Kostelničke. Vlogo Kostelničke v Janáčkovi operi Jenufa je izvedla na Brnskem opernem festivalu (2015–2016). Med njenimi novejšimi vlogami sta Orfej v Gluckovi operi Orfej in Evridika ter Madame Flora v Menottijevi operi Medij, za kateri je leta 2022 prejela letno nagrado Vladimirja Nazorja. Istega leta je na Reki izvedla Schönbergovo monodramo Pričakovanje. Za vlogo Klitajmestre v Straussovi Elektri in v režiji Marina Blaževića je bila nominirana za nagrado Hrvaškega društva dramskih umetnikov. Leta 2022 je uspešno gostovala kot Cornelia v Händlovi operi Julij Cezar na Opernem festivalu v Savonlinni na Finskem. V Koblenzu je nastopila kot Fata Morgana v operi Zaljubljen v tri oranže Prokofjeva v režiji Michiela Dijkeme. Poleg opernega repertoarja se intenzivno posveča tudi koncertni dejavnosti. Posebej izstopajo njene interpretacije del Gustava Mahlerja (Čudežni deček, Pesem o Zemlji, Rückertove pesmi, Druga simfonija), Berliozovega cikla Poletne noči, Wagnerjevih Wesendonck-Lieder, Beethovnove Devete simfonije na festivalih Praška in Brnska pomlad pod dirigentskim vodstvom Liborja Peška, Verdijevega Rekviema v Heidelbergu, Mahlerjeve Druge simfonije na festivalu v Vroclavu z Jacekom Kaspszykom in Schönbergovih Gurre-Lieder na Beethovnovem festivalu v Bonnu pod vodstvom Stefana Blunierja. Je med umetnicami z največ nagradami, prejemnica nagrade mesta Zagreb, mesta Dubrovnik in odlikovanja predsednika Republike Hrvaške.