Alan Vukelić

Prve gledališke izkušnje je pridobil že v času srednješolskega izobraževanja v gledališki skupini Otvorena scena Belveder (Odprta scena Belveder), ki je v 90. letih prejšnjega stoletja zaznamovala neodvisno gledališko delovanje na Reki, kjer tudi živi in dela. Leta 1995 je uspešno opravil seminar za scenografijo, luč in projekcije pri organizaciji MAPA (Moving Academy for Performing Arts) iz Amsterdama, pri kateri je pridobil tudi svoje prve poklicne izkušnje na delovnem mestu asistenta tehničnega direktorja organizacije v Berlinu (1999–2000). Že leta 2003 je svoje znanje s področja oblikovanja luči in gledališke tehnike predajal udeležencem delavnice Moving Bodies v Ohridu (Makedonija). Od leta 1995 do danes je oblikoval luč za več kot sto predstav. Med najpomembnejše spadajo Vježbanje smrti (1995), Otvorena scena Belveder (Reka, 1998), Autostoper (Teatar Zoe, Umag, 2004), Kurzschluss (Prostor plus, 2007), Promjene (Zagrebačko kazalište mladih in BADco, Zagreb, 2008), Final Night Black Seas (Odesa, Ukrajina, 2009), Liga vremena (HNK Ivana pl. Zajca, BADco, Drugo more, 2010), Oluja (gledališče Ulysses, Brioni, 2011). Poskrbel je za oblikovanje luči in tehnični projekt hrvaškega paviljona na Beneškem bienalu (2015), oblikoval scenografijo in luč za operni predstavi Carmen (HNK Ivana pl. Zajca, 2017) in Otello (v sodelovanju z Daliborjem Fugošićem, HNK Ivana pl. Zajca, 2018), scenografijo za opero Aida (v HNK Ivana pl. Zajca in puljski Areni v sodelovanju s scenografom Daliborjem Laginjo, 2019). Ustvaril je scenografijo in luč za opero Romeo in Julija (Ravenna Festival in HNK Ivana pl. Zajca, 2020), scenografijo za predstavo Vježbanje života, drugi put (HNK Ivana pl. Zajca, 2021) ter scenografijo in luč za predstavi Traviata (HNK Ivana pl. Zajca, 2022, režija Marin Blažević) in Arlecchino (HNK Ivana pl. Zajca). Posveča se tudi tehnični organizaciji gledaliških in filmskih dogodkov. Od leta 2015 opravlja dolžnosti tehničnega direktorja HNK Ivana pl. Zajca na Reki. Deloval je tudi kot tehnični direktor filmskega festivala v Motovunu (2006–2018), bil je tehnični koordinator v kinematografu Art-kino Croatia (2011–2015), asistent tehničnega direktorja Festivala svjetskog kazališta (2006–2013), tehnični direktor festivala gledališča Omišalj- Čavle (2003–2004), tehnični direktor mednarodnega festivala SEAS (2005), tehnični koordinator na svetovnem kongresu Mednarodne zveze lutkarjev UNIMA (2004), tehnični direktor Ri Teatra (Kulturni center Kalvarija, 2000-2010) ter tehnični vodja mednarodnega festivala Zlati lev v Umagu (2000–2004). Od leta 2007 je član umetniškega združenja ULUPUH, med letoma 2009 in 2011 pa je bil član Hrvaške skupnosti samostojnih umetnikov.