Milko Šparemblek
Milko Šparemblek spada v generacijo svetovno znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi razmišljanja o plesu v današnjem času.
Rojen je leta 1928 v Prevaljah na Koroškem. Šolal se je v Zagrebu, kjer je na filozofski fakulteti študiral komparativistiko in književnost, istočasno pa se je pri znamenitih hrvaških plesalcih in baletnih pedagogih Ani Roje in Oskarju Harmošu učil tudi klasični balet. Čeprav se je v baletu znašel, kot je sam dejal, po naključju s statiranjem v predstavah, je za vedno ostal prevzet z umetnostjo, ki z gibom izraža tisto, česar se z besedami ne da povedati. Leta 1948 je postal član Baleta HNK Zagreb. Že zelo kmalu je kot prvak tamkajšnjega ansambla z izjemnim uspehom plesal glavne vloge iz klasičnega, sodobnega in nacionalnega repertoarja. Leta 1953 je odšel v Pariz, kjer se je pri Olgi Preobraženski, A. Iliču in Sergeju Perretiju izpopolnjeval v klasičnem baletu. Bil je med vidnejšimi člani baletnih skupin Janine Charrat, Milorada Miškovića, Ljudmile Čerine in Mauricea Béjarta. Pri znamenitih plesalcih Marthi Graham in Joséu Limonu (New York) se je izpopolnjeval tudi v sodobnih plesnih tehnikah. Ob mnogih antologijskih plesnih kreacijah, ki jih je izvajal na vseh pomembnejših svetovnih plesnih odrih, je deloval tudi kot baletni mojster v bruseljskem Ballet du XXe Siecle Mauricea Béjarta, tri leta je bil direktor Metropolitanskega baleta v New Yorku, štiri leta direktor Gubelkian baleta, tri leta direktor Baleta v Lyonu, med letoma 1992 in 1994 pa je vodil baletni ansambel HNK v Zagrebu.
Koreografiji se posveča vse od leta 1955. Na oder je postavil več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav, televizijskih oddaj ter umetniških filmov. Priznanja in mednarodni ugled si je pridobil kot sodelavec vrste opernih in baletnih gledališč, med njimi v Parizu, Bruslju, Veroni, Lizboni, Londonu, v Atenah, New Yorku, Rio de Janeiru in drugje.
Za svoje delo je bil nagrajen doma in v tujini, med drugim je prejel dve nagradi mesta Zagreb, nagrado Josipa Slavenskega, nagrado osjeških Annalov, dve nagradi hrvaškega gledališča, nagrado hrvaškega gledališča za življenjsko delo, nagrade Tito Strozzi, Marul, Vladimir Nazor (slednjo za življenjsko delo), red Danice hrvaške z likom Marka Marulića, Prešernovo nagrado, Prix Italia, nagradi kanadskih in portugalskih gledaliških kritikov, pet nagrad na ljubljanskem Baletnem bienalu, nominiran je bil za newyorško nagrado Rose Emery in številne druge.