Rodila se je v Münchnu (1976). V svoji več kot dvajsetletni karieri je pomembno prispevala k uspešni izvedbi produkcij številnih priznanih gledališč tako v Nemčiji kot drugod po svetu. Ob delu se nenehno izobražuje, med drugim je zaključila magistrski študij tehničnega opremljanja dogodkov s posebnim poudarkom na oblikovanju luči in odra. Zaradi spretnega združevanja odličnih tehničnih veščin in ustvarjalne vizije je postala ena najbolj iskanih strokovnjakinj na področju oblikovanja luči v gledališču. V tej funkciji deluje že od leta 2001, ko je začela sodelovati z gledališči v Dortmundu (Theater Dortmund), Stuttgartu (Junge Ensemble Stuttgart) ter Münchnu (Münchner Residenztheater in Bavarska državna opera, Bayerische Staatsoper). V obdobju 2002–2010 je redno sodelovala s festivalom Porurski trienale (Ruhrtriennale) in režiserji, kot so Alvis Hermanis, Alain Platel, Robert Wilson, ter katalonsko gledališko skupino La Fura dels Baus. Od 2009–2014 je bila angažirana kot namestnica vodje za razsvetljavo v Hannovru (Schauspiel Hannover), kjer je sodelovala z Larsom-Olejem Walburgom, Tino Lanik, Tomom Kühnlom in Heike M. Goetze. Od leta 2015 do 2017 je delovala kot lučna mojstrica v Glasbenem gledališču v Gelsenkirchnu (Musiktheater im Revier Gelsenkirchen), kjer je oblikovala luči za balet Prosperos Insel (Prosperjev otok, kor. Bridget Breiner), luči in projekcije za balet The Little Match Girl (Deklica z vžigalicami, kor. Kevin O'Day) in pred kratkim tudi za baletni večer Der Rest ist Tanz (Vse drugo je ples, kor. Marguerite Donlon, Renato Paroni de Castro in Pontus Lidberg). To sodelovanje jo je popeljalo na Irsko in v Nemčijo, kjer so ustvarili še druge skupne baletne produkcije, med njimi The Last Life Boat (Zadnji rešilni čoln), in na Poljsko, kjer je sodelovala pri postavitvi baleta No One Can Hold us Back (Nihče nas ne more zadržati, kor. Marguerite Donlon in Katarzyna Kozielska, Veliko gledališče v Poznanju). Leta 2017 je sodelovala tudi pri postavitvi štiridelnega baletnega večera Old, New, Borrowed, Blue (kor. David Davson, Uwe Scholz, Bridget Breiner, and Jirí Kylián, Musiktheater im Revier).

Poleg oblikovanja luči za baletne predstave se v zadnjem času vedno bolj posveča tudi razvijanju konceptov za osvetlitev opernih predstav, posebej vizualno privlačne so bile produkcije oper Don Giovanni v Gelsenkirchnu, Trubadur (rež. Ben Baur) v graški Operi (Oper Graz) in Il Pirata v Sankt Gallnu (Theater St. Gallen). Od leta 2017 do 2019 je skrbela za luči v Državnem gledališču v Stuttgartu (Staatstheater Stuttgart), kjer se je posvečala tako baletnim (med njimi Romeo in Julija) kot opernim produkcijam (med njimi Don Pasquale). Med leti 2019 in 2024 je kot vodja oddelka in glavna oblikovalka luči v Würzburgu (Mainfranken Theater Würzburg) imela ključno vlogo pri načrtovanju in izvajanju prenovitvenih projektov gledališča, prav tako je oblikovala luč za številne uspešne predstave gledališča (Rigoletto, Evgenij Onjegin, Kreis um die Sonne, Riss durch die Welt, Evita, Janko in Metka in druge). Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi leta 2009 nemško gledališko nagrado faust (Der Faust) za predstavo Noch 5 Minuten v produkciji Jungen Ensemble Stuttgart. V zadnjem času se vse bolj posveča tudi arhitekturni razsvetljavi, tako je nedavno ustvarila ambientalno razsvetljavo za predstavo Mutter Courage und ihre Kinder v Koblenzu (Theater Koblenz, rež. Markus Dietze) in za plesno predstavo Let’s Dance (rež. in kor. Steffen Fuchs).