Opera Dido in Enej je najbolj znano delo angleškega baročnega skladatelja Henryja Purcella (Westminster, 1658 ali 1659 – London, 1695). Besedilo je napisal irski pesnik Nahum Tate (1652–1715) po odlomku iz Vergilove Eneide. Ni povsem jasno, koliko je skladatelj sodeloval pri nastajanju literarne predloge, vemo le, da je Purcell prvotno besedilo na več mestih spremenil. Kartažanka Dido ljubi Eneja in on ji vrača ljubezen. A Eneju se prikaže duh v podobi boga Merkurja in mu ukaže, naj takoj zapusti Kartagino. Enej se hoče temu upreti, toda na koncu ga celo Dido prepriča, da se je treba podrediti bogovom. Po Enejevem odhodu Dido poči srce in umre. V operi, ki je izrazito komornega značaja, je skladatelju uspelo spojiti italijanske in francoske vplive z domačim glasbenim izročilom, medtem ko se recitativi zgledujejo po zgodnji beneški operi. Na mnogih mestih delo izkazuje močno izrazno silo, morda še najbolj v tožbi glavne junakinje na koncu opere, ki je eden najlepših primerov izraza bolečine v glasbi in jo lahko primerjamo z najlepšimi baročnimi spevi. Važno vlogo ima tudi zbor, ki sodeluje v dogajanju in ga komentira. Njegov delež je pisan v slogu, kakršnega je skladatelj razvil v svojih cerkvenih skladbah. Krstna izvedba opere je bila leta 1689 ali 1690 v dekliškem internatu v Chelseaju. Potem je tako kot druga Purcellova dela utonila v pozabo. V minulem stoletju je doživela svojo renesanso in jo danes izvajajo po vsem svetu. V našem opernem gledališču smo jo prvič izvedli leta 1960, v Mariboru pa so jo uprizorili pred šestimi leti.

Spored:

• W. A. Mozart: Figarova svatba, uvertura

• W. A. Mozart: Figarova svatba,  E Susanna non vien!, recitativ in arija grofice Almaviva iz 3. dejanja
Milena Morača, sopran

• W. A. Mozart: Čarobna piščal, Ein Mädchen oder Weibchen, arija Papagena iz 2. dejanja
Slavko Savinšek, bariton

• W. A. Mozart: Don Giovanni, Deh vieni alla finestra, canzonetta don Giovannija
Ivan Andres Arnšek, bariton

• W. A. Mozart: Figarova svatba, Hai già vinta la causa!, arija grofa Almavive iz 3. dejanja
Slavko Savinšek, bariton

• W. A. Mozart: Čarobna piščal, Pa… Pa… Pa…, duet Papagene in Papagena iz 2. dejanja
Rebeka Radovan, sopran, in Ivan Andres Arnšek, bariton

Koncertno izvedbo Purcellovega dela v drugem delu večera zaokrožujejo izbrane operne arije W. A. Mozarta iz oper Idomeneo, Figarova svatba in Čarobna piščal v izvedbi domače solistične zasedbe.

Wolfgang Amadeus Mozart (Salzburg, 1756 – Dunaj, 1791) je leta 1781 je zapustil službo pri salzburškem nadškofu in se preselil na Dunaj. Tedaj mu je cesar Jožef II. naročil novo spevoigro v nemškem jeziku. Mozart se je odločil za besedilo Beg iz seraja. Pri tem je s svojo genialnostjo uspel preseči vse dotedanje stvaritve te vrste in je preprosti dunajski singspiel dvignil na raven opere. Vendar pa mu še ni uspelo doseči celovitosti svojih poznejših oper. Pomembno srečanje z italijanskim pesnikom in libretistom Lorenzom da Pontejem je pripomoglo, da se je Mozart povzpel med najsijajnejše operne skladatelje vseh časov, še posebej po uspehu njune prve skupne opere Figarova svatba (1786).