Johann Strauss ml.

Netopir (Die Fledermaus)

  • Opereta v treh dejanjihI
  • premiera 30. januarja 2014, predstava traja 3 ure in dvajset minut ter ima dva odmora I
  • datumi predstav
Nakup vstopnic
4. december 2014 19:00 SNG Opera in balet Ljubljana Obvestilo Matjaž Stopinšek k. g.
Rebeka Radovan
Petra Vrezec
Zoran Potočan
Slavko Savinšek
Matej Vovk
Ana Dežman
Andrej Debevec
Dejan Maksimilijan Vrbančič
Gregor Zorko
Janez Hočevar k. g.
11. december 2014 19:00 SNG Opera in balet Ljubljana Obvestilo Matjaž Stopinšek k. g.
Martina Zadro
Urška Arlič Gololičič
Robert Vrčon
Ivan Andres Arnšek
Aljaž Farasin
Višnja Fičor
Rusmir Redžić k. g.
Dejan Maksimilijan Vrbančič
Juraj Pajanović
Janez Hočevar k. g.
12. december 2014 19:00 SNG Opera in balet Ljubljana Obvestilo Matjaž Stopinšek k. g.
Milena Morača k. g.
Petra Vrezec k. g.
Robert Vrčon
Slavko Savinšek
Aljaž Farasin
Ida Plevnik
Matej Vovk
Andrej Debevec
Gregor Zorko
Janez Hočevar k. g.
19. december 2014 19:00 SNG Opera in balet Ljubljana Obvestilo Jure Kušar
Milena Morača k. g.
Petra Vrezec k. g.
Zoran Potočan
Ivan Andres Arnšek
Matej Vovk
Ana Dežman
Rusmir Redžić k. g.
Andrej Debevec
Juraj Pajanović
Janez Hočevar k. g.
20. december 2014 19:00 SNG Opera in balet Ljubljana Obvestilo Matjaž Stopinšek k. g.
Martina Zadro
Urška Arlič Gololičič
Zoran Potočan
Slavko Savinšek
Aljaž Farasin
Višnja Fičor
Matej Vovk
Dejan Maksimilijan Vrbančič
Gregor Zorko
Janez Hočevar k. g.
29. december 2014 19:00 SNG Opera in balet Ljubljana Obvestilo Jure Kušar
Rebeka Radovan
Urška Arlič Gololičič
Robert Vrčon
Ivan Andres Arnšek
Aljaž Farasin
Ida Plevnik
Rusmir Redžić k. g.
Andrej Debevec
Juraj Pajanović
Janez Hočevar k. g.
31. december 2014 19:00 SNG Opera in balet Ljubljana Obvestilo Matjaž Stopinšek k. g.
Martina Zadro
Urška Arlič Gololičič
Robert Vrčon
Ivan Andres Arnšek
Aljaž Farasin
Ana Dežman
Matej Vovk
Andrej Debevec
Gregor Zorko
Janez Hočevar k. g.
17. januar 2015 19:00 SNG Opera in balet Ljubljana
14. februar 2015 19:00 SNG Opera in balet Ljubljana

Zgodba intrig, maskiranja, nenadnih zapletov in razpletov v razkošnih kostumih, poimenovana Netopir, je operetni biser, znamenita mojstrovina “kralja valčkov” Johanna Straussa ml., ki je do danes po vsem svetu dosegla že na tisoče uprizoritev in verjetno ni opernega odra, na katerem ta opereta ne bi v vsej svoji razkošnosti prikazala radoživosti takratnega dunajskega meščanstva.

Johanna Straussa sina (1804–1849) je k pisanju operet spodbudil sam Jacques Offenbach, ki je menil, da je kralju avstrijske lahke glasbe novi odrski žanr tako rekoč pisan na kožo. Gledališče v 19. stoletju pač še ni bilo elitistična ustanova, temveč prostor, v katerem so se srečevali vsi in vsakršni ljudje. Že prvi poskus se je Straussu posrečil: njegov Kralj Indigo in štirideset razbojnikov, ki je doživel premiero leta 1871, je prodrl vse do Pariza (1875), Londona (1877) in New Yorka (1891). Sledil je Rimski karneval, ki ga je Strauss napisal za dunajsko svetovno razstavo leta 1873. Njegovega zmagoslavnega pohoda po evropskih odrih ni mogla zaustaviti niti huda gospodarska depresija, ki je izbruhnila prav v tistih dneh. Potem je prišel na vrsto Netopir. Njegova tekstna predloga je francoska: znameniti tandem Meilhac-Halévy, zaslužen tudi za libreto Bizetove Carmen, je leta 1872 na gledališke deske lansiral komedijo Le Révellon. Na Dunaju je igra prišla v roke vodstvu Carltheatra, ki so ga še posebej zanimale pariške novitete. Karl Haffner je igro prevedel v nemščino in njeno dogajanje prestavil v avstrijsko “zdravilišče blizu velemesta” (najbrž je imel v mislih Bad Ischl). Potem je tekst nekako zašel na mizo direktorja konkurenčnega gledališča Teater an der Wien Maximiliana Steinerja – nazadnje pa se je založniški agent Gustav Lewy domislil, da bi bilo stvar najbolje predelati v operetni libreto in ga ponuditi Johannu Straussu. Vse se je začelo odvijati z bliskovito hitrostjo. Ker so se zaradi skoraj popolnega finančnega kolapsa habsburške monarhije tudi gledališča znašla v veliki stiski, je Richard Genée nemudoma podpisal pogodbo za dokončno izdelavo besedila, Strauss pa se je za šest tednov zaprl v svojo vilo v Hietzingu in skomponiral znamenito opereto. Krstna predstava v gledališču Theater an der Wien (5. aprila 1874) ni bila sprejeta s posebnim navdušenjem, delo je bilo celo označeno kot potpuri valčkov in polk. Mnogo večji je bil uspeh meseca junija v Berlinu, istega leta pa se je Netopir pojavil tudi v New Yorku. Občinstvo je končno spoznalo, da gre za izjemno mojstrovino.

Pod režijo se bo po dolgih letih ponovno podpisal Zvone Šedlbauer, priznani slovenski režiser, ki je poleg režiranja v vseh slovenskih gledališčih del svoje kariere posvetil tudi operni umetnosti. Ljubljansko operno občinstvo še pomni njegovega Netopirja iz sezone 1991/1992, ki se je na odru obdržal več sezon, poleg omenjene operete pa tudi Bellinijeve Puritance (1982), Švarovo Veroniko Deseniško (1982), Verdijevo opero Moč usode (1980 in 1986), Beethovnovega Fidelia (1996) in Massenetovo Manon (1996).