Gaetano Donizetti (1797–1848), mojster obdobja belkanta in italijanske romantične opere, je zelo vplival na razvoj operne umetnosti v obdobju med Rossinijem in Verdijem, na katerega je imel še posebej velik vpliv. Skomponiral je zavidljivih 75 opernih del v italijanskem in francoskem jeziku ter številna instrumentalna in vokalna dela. Z Lucio di Lammermoor je na vrhuncu svoje kariere ustvaril eno najpopularnejših oper devetnajstega stoletja. Donizettijeva romantična mojstrovina je vsebinsko naslonjena na znamenit čustveno surov in temačen zgodovinski roman Walterja Scotta, ki opisuje resnično zgodbo o umoru, ki je v 17. stoletju pretresel Škotsko. Opera je bila premierno uprizorjena leta 1835 v gledališču San Carlo v Neaplju. Donizettijeva pripoved na univerzalno temo o ljubezni in izgubi, polna melodramatičnih okoliščin, je hkrati tragična in strašljiva zgodba o ženski, ki se znajde v vrtincu strasti in maščevanja. Skladatelj jo je skupaj z libretistom ustvaril še posebej skrbno in dovršeno, zato je med občinstvom vselej uživala veliko pozornost, znameniti Lucijin prizor blaznosti pa velja za enega od najznamenitejših opernih prizorov vseh časov, enako oboževan s strani opernih interpretk kot tudi občinstva. Na ljubljanskem odru je Lucia di Lammermoor ali v prevodu Lucija Lammermoorska doživela šest postavitev, prvo že leta 1907 in zadnjo leta 1990.

Tokratna režija v izvirniku izvedene opere je v rokah režiserja Franka Van Laeckeja, ki ga poznamo po izjemno uspešni postavitvi Katje Kabanove.

Besedilo: Tatjana Ažman