Ljubezen kapital libretista Vinka Möderndorferja in skladatelja Janija Goloba je opera z nenavadnim naslovom, ki pa je hkrati zelo zgovoren. V njem sta nedvoumno zapisana oba temeljna pojma opernega dogajanja, ki sta postavljena v na prvi pogled nerešljivo, tragično situacijo: srečata se namreč dve nezdružljivi kategoriji našega časa, surova sedanjost kapital(izm)a – v operi jo zastopa kapitalist Gruden – in večna romantična ljubezen, pravzaprav ljubezenski trikotnik med delavcem Jernejem, študentko Nino in Grudnom. Situacija pa ni brezizhodna. Razporeditev moči v operi je sicer jasna, a kapital kljub vsemu ne pomeni absolutne, neizbežne usode. Pravzaprav na to opera ne pristaja. Ni kapitalizma brez upora, je rečeno v etičnem (in družbenopolitičnem) programskem imperativu opere. Kapital nosi lastno izničenje skozi upor že v svoji naravi. Iz konflikta se rodi utopična sinteza: ljubezen je največji kapital in edini pravi možni nosilec upora. Oster, bojevit konflikt med ljubeznijo in kapitalom je značilnost celotne opere: uprizorjena je v močnih kontrastih, z razločnim slikanjem in polariziranjem zastopnikov različnih vrednot in interesov, in je tudi sredstvo, ki naslavlja predvsem gledalca z njegovo sposobnostjo razumskega in čustvenega odločanja.

Ob domala antični asociativnosti prinaša opera pred gledalca in poslušalca tudi nekaj domač(n)ega, ljudskega, tradicionalno slovenskega. Osnovni model za to lahko najdemo pri Ivanu Cankarju v motivu doline šentflorjanske ter v dramah Hlapci in Kralj na Betajnovi, satiri Za narodov blagor, povesti Hlapec Jernej in njegova pravica ipd. Tudi nekaj drugih motivov nam v operi zazveni domače, najsi gre za tradicionalne ali povsem sodobne, kot so na primer fraze, ki se nam zdijo znane iz sodobnih političnih dogajanj v Sloveniji. Ljubezen kapital na ta način učinkovito povezuje nekdanje s sodobnim, literaturo z življenjem, naše s splošnim, in to v žanrskem okviru socialne opere s poudarjeno dramo romantične ljubezni, hkrati pa je to tudi neke vrste antiopera, saj sistematično spodkopava pričakovanja gledalcev. Mestoma se zaostri v žanr kriminalne drame, elementi ljudske igre se v njej prepletajo s prizori visoke tragedije, aktualistični poudarki se iztečejo v univerzalna zgodovinska spoznanja ... Ta se na prvi pogled zdijo res utopična, vendar je punt delavcev na koncu slišati nenavadno znano in domače: Ljubezen kapital je silovit, povsem »neoperni« poziv k dejanju, k uporu, ki je mogoč, je nespodbitno dejstvo tega (našega) sveta in mora postati celo horizont našega delovanja: Ljubezen kapital je opera upora, ki trka na naša vrata.

Jani Golob (1948) je izjemno plodovit slovenski skladatelj, avtor skladb za številne različne zasedbe. V okviru svoje ustvarjalnosti se posveča klasični glasbi in trendom sodobne. Je avtor številnih komornih in orkestralnih del, pa tudi scenske, filmske in zabavne glasbe ter prejemnik številnih strokovnih nagrad, nagrade Prešernovega sklada in Župančičeve nagrade. Ljubezen kapital je po Krpanovi kobili (1992) in Medeji (2000) njegova tretja opera na našem odru. Pri nastajanju vseh treh del je z njim tesno sodeloval libretist in režiser Vinko Möderndorfer, vsestranski ustvarjalec, prejemnik mnogih gledaliških in filmskih nagrad, nagrade Prešernovega sklada in Župančičeve nagrade. Möderndorfer se podpisuje pod več kot sto dramskih, opernih, lutkovnih in filmskih režij, piše drame, prozo in pesmi (tudi za otroke), TV scenarije ter radijske igre za otroke in odrasle, objavil je več kot trideset leposlovnih knjig. Z ljubljansko Opero SNG sodeluje kot režiser že od leta 1992.