Viktor Parma, Carl Orff

Ksenija, Carmina Burana

  • Premiera 5. 10. 2017I
  • predstava traja 2 uri in petnajst minut ter ima en odmor
Nakup vstopnic

Viktor Parma: Ksenija

Opera v enem dejanju
Izvedba v slovenskem jeziku

Po velikem uspehu leta 1885 prvič izvedene opere Viktorja Parme (1858–1924) z naslovom Urh, grof Celjski je skladatelj ustvaril Ksenijo (1897), ki si jo je občinstvo zapomnilo predvsem po glasbi, kajti znamenita medigra je postala prava uspešnica, nekakšen slovenski ekvivalent znamenitim opernim delom poznega 19. stoletja, kot sta jih ustvarjala Mascagni in Puccini. Do druge svetovne vojne je bila ta opera poleg Gorenjskega slavčka največkrat izvajano slovensko operno delo. Z novo premiero te pomembne slovenske opere bomo obeležili tudi 125-letnico ljubljanske operne hiše, zgrajene 1892. leta.

Vsebina
Aleksij je ljubil Ksenijo, vendar so ju starši ločili. Od žalosti je fant postal duhovnik in odšel v samostan, vendar Ksenije ni mogel pozabiti. Ne samostanska tišina ne samota mu nista prinesli tolažbe in miru.
Sedanjost: Medtem ko se Aleksij bori s samim seboj, pritečeta pred samostan deklici in ga prosita, naj ju zaščiti pred grobim vitezom, ki ju preganja. Komaj sta mu uspeli pobegniti. Aleksij v eni od njiju prepozna Ksenijo. Ta je zbežala, potem ko jo je vitez ugrabil z očetovega gradu in jo hotel prisiliti v poroko.
Aleksij je vznemirjen, vendar se odloči dekletoma pomagati. Skrije ju za samostanski zid, sam pa počaka neznanca. Ko ta pride, Aleksij v njem prepozna svojega brata. Spreta se, ker brat zahteva, da mu Aleksij preda Ksenijo. Menih na to ne pristane, kajti iz dekletovih besed je razbral, da še vedno ljubi le njega – Aleksija. Brat mu očita, da se ne obnaša dostojno, čeprav je menih. Spreta se. Vitez izziva Aleksija in mu vrže meč, da bi se spopadla. Aleksij odkloni dvoboj, saj se noče mečevati z bratom, a ko vitez vseeno zgrabi za orožje, priteče Ksenija in se vrže med njiju. Vitezova sablja ji prebode srce. Preden dekle umre, ju prosi, da se pobotata.

 

Carl Orff: Carmina Burana

Scenska kantata
Izvedba v izvirniku

Večer bo dramaturško in režijsko dopolnjen z izvedbo enega najbolj proslavljenih glasbeno-scenskih del in s še eno zgodbo iz samostanskega okolja. Carmina Burana (1937) je bila prvič izvedeno pred osemdesetimi leti v Frankfurtu. Potem ko je Carl Orff (1895–1982) že ustvarjal pod vplivom Debussyja, R. Straussa in Pfitznerja ter priredil nekatera Monteverdijeva odrska dela, si je relativno pozno izoblikoval izrazito osebni slog in s scensko kantato Carmina Burana na mah zaslovel. Skladatelj je odločno uveljavil glasbena načela, ki jih je uporabljal in izpopolnjeval v poznejših delih, ko je v svojem konceptu glasbenega gledališča realiziral izrazito osebno videnje glasbe, giba, likovne podobe in besede. Iskanje celostne umetnine, vsebinsko sorodnih tem obeh oper ter ustvarjanje magičnih podob bo v tem večeru zaupana režiserju Manfredu Schweigkoflerju.

Besedilo: Tatjana Ažman