
Wolfgang Amadeus Mozart
Figarova svatba
Komična opera v štirih dejanjih, izvedba v italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisi
Nakup vstopnic
Veseli dan ali Figarova svatba (La folle journée ou le mariage de Figaro, 1784) je vrhunska literarna predloga velikega mojstra Pierra Augustina Carona de Beaumarchaisa (1732–1799), ki je bila pravi dinamit za tedanji režim. Ne samo da je bil avtor prvi literat, ki je po zaslugi uspešnega dela obogatel, gledališka premiera je bila zelo odmeven dogodek, na katerega so ljudje dobesedno drli. Figaro je bil znanilec skorajšnjih socialnih sprememb v obliki poznejše francoske revolucije, in celo sam Napoleon je izjavil, da je to delo kot revolucija v akciji. Na Dunaju predstave po tej predlogi niso bile dovoljene, čeprav je car objave dela dopuščal. Tako je tudi Lorenzo da Ponte (1749–1838), avtor libreta za opero Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791), prejel dovoljenje za stvaritev, če le ne bo vsebovala česa, kar bi lahko prizadelo ugled gledališča pod patronatom njegovega veličanstva. K sreči Mozart ni imel političnih interesov in so ga bolj od tozadevne vsebinske note pritegnili dodelana zgodba in izbrušeni karakterji. Da Ponte je libreto oklestil socialnih in političnih referenc ter zmanjšal število oseb, od petih so ostala štiri dejanja, karakterji pa so, prav zahvaljujoč skladateljevemu pogledu na svet, postali vedrejši. Mozartova Figarova svatba, ki je bila z veličastnim uspehom prvič uprizorjena na Dunaju leta 1786, je vrhunsko delo svoje dobe in glasbena mojstrovina za vse čase. Je tudi pojem komične opere in lahko rečemo, če malo izvzamemo Verdijevega Falstaffa ali Rossinijevega Seviljskega brivca, da v tem žanru ni bilo ustvarjenega nič bolj popolnega. Mozart je namreč skomponiral glasbo, ki bistroumno in profano dogajanje pičlih dvanajstih ur dobesedno zavrti v živahen in duhovit preplet najrazličnejših peripetij. Figaro in njegova zaročenka, služabnica Suzana, načrtujeta srečno prihodnost, ko se grof odloči, da bo uveljavil pravico do prve noči. To pa je povod za celo vrsto zapletov, saj se grofica in Suzana združita v načrtu, da mora grofa doleteti pravična kazen.
Besedilo: Tatjana Ažman
Življenjepisi:
Ustvarjalci predstave:
Yulia Roschina, Vasilija Fišer, Jaka Varmuž, Matjaž Farič, Tatjana Ažman, Željka Ulčnik Remic
Ustvarjalci
- Libreto Lorenzo da Ponte Figarovi svatbi Pierra Beaumarchaisa
- Prevod libreta za nadnapise Sonja Berce
- Dirigentka Yi-Chen Lin
- Režiserka Yulia Roschina
- Scenografka in kostumografka Vasilija Fišer
- Oblikovalec luči in projekcij Jaka Varmuž
- Koreograf Matjaž Farič
- Dramaturginja Tatjana Ažman
- Lektorica Nevenka Verstovšek
- Vodja zbora Željka Ulčnik Remic
- Koncertni mojster Gregor Traven
- Izdelava pokrival Ana Lazovski
Zasedba vlog:
- Grof Almaviva Slavko Savinšek
- Grofica Almaviva Rebeka Radovan / Galja Gorčeva
- Susanna Štefica Stipančević
- Figaro Peter Martinčič / Luka Ortar k. g.
- Cherubino Elena Dobravec
- Marcellina Mirjam Kalin
- Bartolo Juan Vasle
- Basilio Andrej Debevec
- Don Curzio Matej Vovk
- Barbarina Martina Robinšak k. g.
- Antonio Lucas Somoza Osterc k. g.
- Čembalo Mojca Lavrenčič / Tomaž Sevšek
Operni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana
- Druga dirigentka Mojca Lavrenčič
- Asistentka režiserke Simona Pinter
- Asistent koreografa Monika Dedović
- Korepetitorji Višnja Kajgana, Mojca Lavrenčič, Tomaž Sevšek