Leta 2015, ko smo obeležili 70. obletnico konca druge svetovne vojne in obletnico smrti Ane Frank v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen in se spomnili tudi 100. obletnice rojstva skladatelja Grigorija Frida (1915—2012), je bil primeren čas, da smo v Sloveniji prvič predstavili pretresljivo delo, ki je bilo po podatkih Operabase iz leta 2012 največkrat izvajana opera še živečega komponista v zadnjih letih. Delo izjemne umetniške moči, monoopero v enaindvajsetih slikah, je skladatelj ustvaril po motivih znamenitega Dnevnika Ane Frank. Zgolj v eni sami uri smo priča čustvovanju trinajstletne deklice in njenemu dveletnemu življenju v skrivališču na podstrešju v hiši sredi Amsterdama, ki si ga je delila z družino in štirimi drugimi ljudmi. Skladatelj Grigorij Frid je z ekspresivno glasbo sledil njeni usodi vse do aretacije avgusta 1944. V operi se tako kot v dnevniku izraža strahovit čustveni pritisk, ki ga doživlja deklica, pa tudi njena neupogljiva volja do življenja. Anine globoke misli, naivna občutja sreče ob majhnem darilu ali modrini neba, njeni strahovi, brsteča ljubezen do Petra, njen smisel za humor in hrepenenje po svobodi in človečnosti so čudovito upodobljeni v tem izjemnem opernem delu, katerega libreto je skoraj dobesedno povzet po originalnem dnevniku. Skladatelj se je skrbno posvetil tudi osebam, ki nastopajo v Aninih monologih: očetu, sestri Margot in prijateljem. Opera s tem doseže dimenzije, ki presegajo monodramo.

Slovenska praizvedba Dnevnika Ane Frank v prevodu Milana Jesiha je v okviru dodatnega sporeda nastala v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem pod glasbenim vodstvom Aleksandra Spasića in v režiji Rocca. S tem projektom smo v SNG Opera in balet Ljubljana odprli nov komorni uprizoritveni prostor Oder -3.

Življenjepisi:
Ustvarjalci predstave:
Milan Jesih, Aleksandar Spasić, Rocc, Jasmin Šehić, Tatjana Ažman