Letos glasbeni svet slavi dvestoto obletnico rojstva madžarskega pianista, skladatelja, dirigenta in glasbenega pisca Franza Liszta. Izvedba njegove Misse solennis  22. oktobra v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je sovpadla z obletnico. Tega dne pred dvestotimi leti se je namreč Liszt rodil v Doborjánu na Madžarskem.

Njegov skladateljski opus je neverjetno obširen. Obsega klavirske skladbe, samospeve, cerkveno in posvetno vokalno-instrumentalno glasbo, komorna, simfonična in orgelska dela, skladbe za klavir in orkester ter dolgo vrsto aranžmajev in transkripcij. Lisztovo leto je marsikatero od teh skladb obudilo k življenju. Med njimi tudi Misso solennis, ki jo je Liszt napisal leta 1855 ob posvetitvi katedrale v Esztergomu. Prvič so jo izvedli 31. avgusta 1856.

V uvodnem Kyrie (Slava) se izmenjujejo zbor in solisti v zanimivih harmonskih modulacijah. Drugi stavek začne zbor s slovesnim Gloria in excelsis Deo (Slava Bogu na višavah); et in terra pax hominibus bonae voluntatis (in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje) mu tiho odgovorijo solisti. V tem slogu se stavek razvija naprej vse do sklepnega Amen, ki ga do največje zvočnosti stopnjujejo skupaj orkester, solisti in zbor. Credo in unum Deum (Verujem v enega Boga) spet najprej slovesno oznani zbor. V stavku, ki ima prave simfonične razsežnosti, so posebej izpostavljeni solisti v zahtevnih pevskih deležih. V sklepnem Amen se zbor in solisti združijo na enem samem tonu. Sanctus (Svet) izmenoma pojejo zbor in solisti, tihi in poglobljeni Benedictus (Blagoslovljen) pa samo solisti. V sklepnem Agnus Dei (Jagnje božje) se razpoloženje stopnjuje vse do končnega Amen.

1. Kyrie (Gospod, usmili se) - Andante solenne
2. Gloria (Slava) - Allegro ma non troppo
3. Credo (Vera) - Andante maestoso
4. Sanctus (Svet) - Andante solenne. Allegro ma non troppo.
5. Benedictus (Blagoslovljen) - Andante con pietà
6. Agnus Dei (Jagnje božje) - Adagio non troppo. Allegro mosso.