trnuljcica 1284x400

Peter Iljič Čajkovski

Trnuljčica

Balet v dveh dejanjih

Nakup vstopnic

Premiera 17. oktobra 2013, predstava traja 2 uri in dvajset minut ter ima en odmor

Peter Iljič Čajkovski (1840–1893) je bil poleg Frédérica Chopina in Antonína Dvořáka prvi slovanski mojster, ki se je čvrsto zasidral v muzikalnem kánonu Zahoda. Njegovi baleti so že pred 1. svetovno vojno postali klasika in so še danes med najbolj priljubljenimi in najpogosteje izvajanimi baleti na svetu, saj navdušujejo s svojo vsebino, razumljivostjo, poetičnostjo in z dovršenim umetniškim izrazom. Pri nas se z njimi srečujemo že od leta 1921, ko je bilo v Ljubljani prvič na sporedu Labodje jezero, leta 1940 je sledil Hrestač in leta 1964 Trnuljčica.

Leta 1890, ko je bil Čajkovski že dolgo znan in uveljavljen skladatelj, se je dvignila zavesa gledališča Marijinski v St. Peterburgu na premieri najnovejše baletne produkcije, ki so jo mnogi poimenovali dogodek stoletja velikega umetniškega pomena, saj je bilo zanimanje občinstva neizmerno in o predstavi se je govorilo že veliko časa pred premiero. Dogodek je bil odločilen tudi za širjenje neštetih impulzov, od revolucije baletne glasbe prek konstituiranja lastnega ruskega baletnega sloga do renesanse klasičnega baleta v našem stoletju. Balet Trnuljčica še danes velja za najčistejše delo klasičnega baletnega repertoarja in je pomembno tudi zaradi zgodovinskega srečanja dveh najpomembnejših in največjih umetnikov: Čajkovskega in Petipaja. Prvi je po neuspehu danes morda najbolj znanega baleta Labodje jezero za dalj časa odstopil od pisanja baletne glasbe, drugi pa je svoji nagnjenosti k zahodni baletni tradiciji, sloneči predvsem na francoski šoli in njenem slogu, dodal še elemente domače ruske baletne šole ter v 19. stoletju razvito italijansko šolo in tako izdelal lasten slog, ki je takoj zaslovel kot eleganten, aristokratski in briljanten, hkrati pa tekoč in ruski. Petipa se je v veliki meri zgledoval po že uveljavljenem klasičnem slogu baletne predstave, za katero sta do tedaj pisala glasbo v glavnem le Cesare Pugni in Ludwig Minkus. Čajkovski mu je potrpežljivo sledil in Trnuljčica je za vedno obveljala kot najmočnejše in najbolj izpopolnjeno Petipajevo delo, v katerem se je koreograf oprijel dolgega, težkega in trdovratnega iskanja povezave med simfonično sintezo in koreografijo. Rečemo lahko, da je dosegel v 19. stoletju višek umetnosti koreografiranja, ki je odprla pot renesansi klasičnega baleta v 20. stoletju. Vsebina baleta se tesno navezuje na zgodbe Charlesa Perraulta La Belle au bois dormant (Trnuljčica), ki jo danes vsi poznamo po številnih filmskih, odrskih in drugih priredbah in je tudi v baletu zastavljena s pridihom pravljičnosti in romantike, kar je Petipaju uspelo ohraniti v neverjetnih podrobnostih. Dodal je še več pravljičnih figur in vse skupaj povezal v virtuozen klasični balet s številnimi pas de deuxi, variacijami in romantičnimi ansambelskimi prizori, med katerimi so, denimo, znameniti Adagio vrtnic, dramatični Carabossin nastop in lirično sanjski prizor v drugem dejanju Grand pas de deux …

Besedilo: Tatjana Ažman

Ustvarjalci

  • Dirigent Ayrton Desimpelaere
  • Libreto Ivan A. Vsevoložski, Marius Petipa
  • Koreografija po M. Petipaju Irek Mukhamedov
  • Scenografija Andrej Stražišar
  • Kostumografija Marija Levitska
  • Oblikovanje luči Andrej Hajdinjak
  • Koncertni mojster Igor Grasselli
  • Asistentka koreografa Maša Mukhamedov
  • Asistentka scenografa Erika Mohorič
  • Asistenti predstave Olga Andreeva, Stefan Capraroiu, Viktor Isajčev, Ana Klašnja, Leonid Kouznetsov, Rita Pollacchi 
  • Kralj Iulian Ermalai / Goran Tatar
  • Kraljica Urša Vidmar / Barbara Marič 
  • Princesa Aurora Nina Noč / Anastasia Matvienko / Marin Ino
  • Princ Désiré Yujin Muraishi / Kenta Yamamoto / Filip Jurič
  • Lilac, dobra vila Tjaša Kmetec / Emilie Tassinari / Nina Noč 
  • Carabosse, hudobna vila Lukas Zuschlag / Yuki Seki / Denis Matvienko
  • Catallabutte, ceremoniar Tomaž Horvat / Goran Tatar
  • Princeska Florine Marin Ino / Nina Kramberger / Mariya Pavlyukova
  • Sinja ptica Filippo Jorio / Solomon Osazuva / Yujin Muraishi
  • Bela mačka Lara Flegar / Nađa Mrašić
  • Obuti maček Lukas Bareman / Matteo Moretto
  • Rdeča kapica Mariya Pavlyukova / Gabriela Mede
  • Sivi volk Oleksandr Koriakovskyi / Aleks Theo Šišernik
  • Candide, vila iskrenosti Lara Flegar / Neža Rus
  • Coulant, vila cvetočega klasja Margaux Chesnais / Erica Pinzano
  • Miettes, vila krušni drobtinic Emilie Tassinari / Margaux Chesnais
  • Canari, vila kanarčkov Nina Kramberger
  • Violente, vila velikih strasti Erica Pinzano / Barbara Potokar
  • Štirje princi Yujin Muraishi, Filippo Jorio, Matteo Moretto, Kenta Yamamoto / Filip Jurič, Lukas Bareman

Baletni ansambel in orkester SNG Opera in balet Ljubljana.

Obvestila

30. 01. 2020

Balet Trnuljčica pod dirigentskim vodstvom izkušenega maestra Mihe Rogine

Miha Rogina, ki je v reviji The Sax predstavljen kot »najboljši saksofonist današnje mlajše generacije«, slovi po svojih inovativnih interpretacijah glasbenih del.

20. 01. 2020

Na oder ljubljanske opere prihaja balet Trnuljčica, s katerim začenjamo matineje

Prvi februar začenjamo z matinejo klasičnega baleta Trnuljčica Petra Iljiča Čajkovskega, ki ga bomo na velikem odru uprizorili ob 11. uri. V njem bosta poleg ostalih solistov, ansambla in učencev ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet nastopila izvrstna solista Ana Klašnja kot princesa Aurora in Kenta Yamamoto kot princ Desire.