Silvestrovo v operi

  • Ogled baleta Labodje jezero, novoletna večerja, ples na odru ob živi glasbi Nuške Drašček RojkoI
  • datumi predstav
Nakup vstopnic
31. december 2017 18:30 SNG Opera in balet Ljubljana Obvestilo Dirigent: Živa Ploj Peršuh

Ljubljanska Opera bo v leto 2018 vstopila v velikem slogu – z razkošnim silvestrskim večerom. Klasični balet Labodje jezero bo pospremila slavnostna novoletna večerja, po novoletni zdravici pa se bo na odru začel gala ples ob živi glasbi. Za dobro vzdušje bo poskrbela izjemna pevka Nuška Drašček Rojko s svojo glasbeno skupino. Nedvomno gre za letošnji najbolj prestižen silvestrski dogodek v Sloveniji!

Časovnica:
18.30 – Pijača dobrodošlice
19.30 – Balet Labodje jezero (1. dejanje)
20.45 – Slavnostna večerja (predvideni silvestrski meni)
22.30 – Balet Labodje jezero (2. dejanje)
23.45–2.00 Novoletna zdravica in gala ples na odru z Nuško Drašček Rojko

Abonenti imajo pri nakupu vstopnic 10-odstotni popust.
Vstopnice za Silvestrovo v Operi so že v prodaji na blagajni gledališča in prek spleta.

Peter Iljič Čajkovski

LABODJE JEZERO

Balet v štirih dejanjih

Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega (1840–1893) je nedvomno najbolj popularno, ganljivo in skorajda nenadomestljivo delo na repertoarju baletnih ansamblov po vsem svetu. V tej zgodbi se nenavaden razpon med čustveno in psihološko izraznostjo, prehajanje iz mitskega v realno ter kontrast med človeškim in duhovnim svetom – motivi, ki jim zvesto sledimo že vse od prve premiere v sezoni – zlivajo z opojno romantično partituro Čajkovskega. Soočeni smo z edinstvenim razumevanjem ljubezni, ki je skrito pod temačnim površjem življenja, njena uresničitev pa je mogoča edinole v smrti. Libreto se naslanja na pravljični motiv, kakršnega poznajo številni narodi, in med tem ko so se številne interpretacije spogledovale s pravljičnostjo, fantastiko, realizmom ali celo s filozofijo, gre slej ko prej vendarle za globoko duhovno dramo. Delo ob premieri leta 1877 ni imelo posebnega uspeha. Očitno niti občinstvo niti gledališče samo tedaj še nista bila pripravljena razumeti glasbe, ki je izvirala iz dramatičnega razvoja vsebine. Svoje pravo življenje je balet zaživel šele 18 let po smrti Čajkovskega, ko sta ga na oder postavila L. Ivanov in M. Petipa. Njuna postavitev je postala klasična verzija baleta.