Sergeja Sergejeviča Prokofjeva (1891–1953) upravičeno prištevamo med največje skladatelje 20. stoletja. Prvo skladbo je napisal že v svojem šestem letu starosti. Sledile so številne simfonije, koncerti za klavir, violino in violončelo, klavirske sonate, kantata, oratorij, filmska in scenska glasba, vokalne skladbe in skladbe za različne inštrumente.

Pomemben del njegovega opusa predstavljajo opere Magdalena, Igralec, Zaljubljen v tri oranže, Ognjeni angel, Zaroka v samostanu, Semjon Kotko, Vojna in mir, Povest o resničnem človeku in baleti. Poleg posebej za balet napisanih del (Zgodba o norcu, ki je prelisičil sedem norcev, Jekleni skok, Izgubljeni sin, Na Dnepru, Romeo in Julija, Peter in volk, Pepelka, Kamniti cvet) so tudi druge njegove skladbe izjemno pogosto uporabljali za baletne postavitve. Prokofjev se je z glasbo za balete začel ukvarjati na pobudo umetniškega vodje Ruskega baleta Djagileva. Tik pred prvo svetovno vojno (1915) je Prokofjev zanj napisal svoj prvi balet Ala in Lolly in do smrti Djagileva leta 1929 so sledila še tri dela. Vsaka premiera je utrdila njegov sloves revolucionarnega skladatelja, ki na račun romantičnega glasbenega izraza izpostavi groteskno in prvinsko.

Balet Romeo in Julija je Prokofjev začel pisati leta 1934 po naročilu gledališča Kirov v Leningradu. Končal ga je leto pozneje, vendar se je prvotni naročnik umaknil, tako da je bila krstna uprizoritev šele leta 1938 v Brnu. Prokofjev v avtobiografiji deli svoja odrska dela na klasična (tako v formi kot v slogu), moderna (»surova« harmonizacija), tokatna (motorično plesna) in lirična; med slednje spada tudi to delo, ki hkrati nadaljuje tradicijo »simfoničnega baleta«, katerega začetnika sta Delibes in Čajkovski. Glasba se je osvobodila zgolj spremljevalne vloge plesa ter postala samostojen izrazni del odrskega dela. Prokofjev je šel tu še korak dlje, saj z glasbo označuje poleg dogajanja in značajev tudi miselni svet odrskih likov. Mogoče je prav v poglobljeni obdelavi Shakespearjeve drame iskati enega od razlogov, da je na temo nesrečnih ljubimcev Prokofjev izdal zbirko desetih klavirskih skladb iz samega baleta in še tri simfonične suite.

V uprizoritvi Yourija Vámosa je Romeo in Julija predvsem zgodba dveh mladih ljudi, ki kljub svoji mladosti in morebitni naivnosti dosledno sledita svojim globokim čustvom, ne ozirajoč se na posledice. Izraziti občutenja glavnih oseb zahteva nadpovprečne igralske sposobnosti plesalcev in ne izpostavlja tehničnih kvalitet. V idealni zasedbi bi lahko nastopili plešoči igralci, če bi bili sposobni s telesom izraziti misli in dejanja. V tem delu so združene tri velike teme – življenje, ljubezen in smrt.