„Ustvariti gledališko delo – balet za otroke – je prav posebna naloga, saj so otroci najbolj iskreni kritiki,” je zapisal  Torsten Händler, nemški koreograf, ki je prvi na glasbo Gisberta Nätherja (1948)  Picka in Packa obul v baletne copate. Njegova predstava, ki je na odru berlinske Državne opere Unter den Linden doživela velikanski uspeh in sprožila nastanek mnogih različic po številnih odrih po svetu, je plesna pripoved o dveh nabritih fantih, ki nas skozi svoje vragolije in norčije popeljeta v slikovit, predvsem pa hudomušen svet otroštva in odraščanja. Prvo slovensko knjižno izdajo smo dobili leta 1929, ko so smeli Buscheva dela na avstrijskem Štajerskem brati le odrasli in polnoletni. Za Ljubljansko založbo jo je takrat pod naslovom Cipek in Capek prevedla Sonja Sever. Leta 1980 je zgodbo z naslovom Picko in Packo za Založništvo tržaškega tiska odlično prevedla Svetlana Makarovič, leta 1991 pa smo dobili še tretjo različico z naslovom Jošt in Jaka v prevodu Ervina Fritza (Založba Kres). Slovenskim otrokom sta Picko in Packo znana že od leta 1980, ko je literarno zgodbo Wilhelma Buscha z izvirnim naslovom Max und Moritz iz davnega leta 1865 v slovenski jezik odlično prevedla Svetlana Makarovič, pozneje pa smo jo lahko prebirali tudi v drugih prevodih. Kot ustvarjalca baletne predstave je koreografa še posebej navdihovala grotesknost in živost figur iz slikanice, ki so videti, kot da se bodo vsak čas pojavile pred nami. Poseben izziv zanj pa je bil, da je moral zavoljo velike priljubljenosti zgodbe toliko bolj natančno slediti njeni knjižni predlogi. Na našem odru in na številnih gostovanjih je predstava doživela že več deset ponovitev.

Besedilo: Tatjana Ažman