Hans van Manen je svojo kariero začel leta 1951 kot plesalec in se že zelo kmalu posvetil koreografiranju. Ustvarjal je za Stuttgartski balet, Bavarski državni balet v Münchnu, Državno opero v Berlinu, Houston Ballet, Kanadski nacionalni balet, Pensilvanski balet, Kraljevi balet iz Londona, Kraljevi danski balet, Državno opero na Dunaju in druge. Leta 1988 se je vrnil v Nizozemsko plesno gledališče in zanj kot stalni koreograf ustvaril več kot 40 koreografij. Prejel je prestižne nizozemske strokovne nagrade in nemško plesno nagrado (1993) za prispevek k nemški plesni ustvarjalnosti v času 20-ih let. Ob 35-letnici koreografskega delovanja ga je nizozemska kraljica počastila z odličjem viteškega reda Orange-Nassau. Pet tangov za sedem parov iz leta 1977 je umetnikova po svetu največkrat izvedena mojstrovina, ki je del železnega repertoarja vseh večjih baletnih ansamblov. Koreograf si je privoščil prestop z visokih pet plesnih čevljev v klasične baletne copate. Španske prvine, skrite v glasbi Astorja Piazzolle, je združil s plesom na konicah prstov, plesalce pa zavezal presenetljivemu ritmu in čustvom, ki ob zvokih glasbe privrejo na plan. Svetovno znani balet se je zasidral v srca ljubljanskega občinstva, kritika pa je zapisala, da se neposredna čutnost temperamentnega argentinskega plesa v baletni izvedbi spremeni v »skoraj hrepenenjsko, nedosežno in eterično«.