José Carlos Martínez

José Carlos Martínez je svojo baletno pot začel s šolanjem pri Pilar Molina v rodnem mestu Cartagena. Med letoma 1984 in 1987 je obiskoval mednarodni plesni center Rosella Hightower v Cannesu, leta 1987 pa zmagal na prestižnem baletnem tekmovanju Prix de Lausanne in bil sprejet v baletno šolo pariške opere. Leta 1988 ga je Rudolf Nurejev izbral za člana baletnega zbora pariške opere. Leta 1990 je postal solist, dve leti pozneje prvi solist, leta 1997 pa prvak.

V svoji karieri je prejel številne pomembne nagrade, kot so: zlata medalja na mednarodnem baletnem tekmovanju v Varni (1992), državna nagrada Španije za izjemne plesne dosežke (1999), francosko odlikovanje Commandeur de l'Ordre des Arts et des Lettres, Prix benois de la Danse za najboljšo koreografijo (Moskva, 2009), Prix de l'AROP (1991, nagrada občinstva), Prix Carpeaux (1992, najobetavnejši mladi plesalec leta), nagrada italijanskih kritikov, ki jo podeljuje revija Danza & Danza (za najboljši plesni par leta z Agnés Letestu), Premio Positano (za interpretacijo v baletu El sombrero de tres picos), zlata medalja mesta Cartagena (2000), nagrada Elegance et Talent (2005), Premio de las Artes Escénicas (Valencia, 2007), Premio de Artes Escénicas y Música (nagrado podeljuje časopis El Mundo). V njegovem obsežnem baletnem repertoarju izstopajo vloge iz klasičnih baletov, kot so: Labodje jezero, Giselle, Don Kihot, Bajadera, Trnuljčica, Rajmonda, Hrestač, Silfida, Romeo in Julija ter iz neoklasičnih in modernih del avtorjev in koreografov, kot so Frederick Ashton (Rhapsody, Scenes de Ballet), George Balanchine (Le Palais de Cristal, Sylvia, Theme and Variations, The Four Temperaments, Agon, Diamonds, Capriccio, Pas de Deux Čajkovskega), Kenneth MacMillan (L'histoire de Manon, Song of the Earth), Martha Graham (Temptations of the Moon), Jurij Grigorovič (Ivan Grozni), Antony Tudor (Jardin aux Lilas), Serge Lifar (Suite en Blanc), Harald Lander (Études), Paul Taylor (Aureole) in drugi. Sodeloval je z večino najpomembnejših koreografov 20. stoletja: Mauriceom Béjartom, Johnom Neumeierjem, Matsom Ekom, Williamom Forsytheom, Jiříijem Kyliánom, Pino Bausch, Johnom Crankom, Rolandom Petitom, Patriceom Bartom, Joséjem Montalvom, Jeanom Claudom Gallotto, Blanco Li. Martínez je kot častni gost nastopil s številnimi priznanimi baletnimi ansambli, kot so: Kitajski narodni balet, balet moskovskega gledališča Boljšoj, Angleški narodni balet, balet milanske Scale, firenški baletni ansambel, balet rimske Opere, Nizozemski narodni balet, Državni balet v Berlinu, balet opere v Nici, balet Novega narodnega gledališča v Tokiu, balet iz Bordeauxa, Kubanski narodni balet in balet Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu. Med njegova koreografska dela spadajo: Mi favorita (2002), Delibes Suite (2003), Scaramouche, Paréntesis 1 (2005), Soli-Ter in Mi favorita (2006), El Olor de la Ausencia (2007), Les Enfants du Paradis (2008), Ouverture en Deux mouvements (2009), Marco Polo – The Last Mission (2010), Sonatas (2012), Resonnance (2014), Don Kijot (2015), Hrestač (2018), Rajmonda in Giselle. Koreografiral je baletne točke, ki jih je na letošnjem tradicionalnem novoletnem koncertu v dvorani Musikvereina na Dunaju odplesal baletni ansambel Dunajske državne opere.