Zlitje stoletij - izid zbornika

Zbornik ob odprtju prenovljene stavbe SNG Opera in balet Ljubljana - beseda uredništva.

Ko po petih letih obnove in dozidave ponovno odpiramo naše operno-baletno gledališče, se oziramo tudi v zgodovino operno-baletnega uprizarjanja v Ljubljani. Segamo v preteklost vse do prvega ljubljanskega gledališča, ki so ga deželni stanovi zgradili leta 1765 s prezidavo dotedanje jahalnice. Nosilo je ime Stanovsko gledališče in je stalo na prostoru današnje Slovenske filharmonije. O njegovi arhitekturi podrobno piše Igor Sapač. Ko je leta 1887 pogorelo v silovitem požaru, je trajalo pet let, preden so na novi lokaciji zgradili in 29. septembra 1892 odprli novo stavbo Deželnega gledališča, o kateri piše Damjan Prelovšek. Ta je prvo večjo dozidavo doživela šele v začetku italijanske okupacije, ko so zgradili priročno skladišče in prostore za balet. Nekaj nujnih prezidav in popravil so morali izvesti v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja, o čemer piše Anton Pibernik. A v tem času se je že, kot piše Peter Krečič, gradil Cankarjev dom in vsa prizadevanja za povečanje operne stavbe so bila obsojena na neuspeh. Sadove so obrodila šele ob koncu prejšnjega tisočletja, ko sta na javnem natečaju prejela prvo nagrado arhitekta Jurij Kobe in Marjan Zupanc. V svojem prispevku opisujeta, kako je nastajal njun načrt in kako sta potekali obnova in dozidava. Za izvedbo projekta so morali med drugim podreti tudi Piccolijevo vilo. O zanimivem arhitekturnem objektu in o restavratorsko-konservatorskih delih v operni stavbi pišejo strokovnjakinje z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Vsi arhitekturni objekti so seveda imeli svojo vsebino, o kateri prav tako pišemo v našem zborniku. Sto let delovanja Stanovskega gledališča opisuje Jože Sivec. Prelomnico je pomenilo leto 1861, ko je gledališče prešlo pod upravo deželnega odbora in dobilo ime Deželno gledališče, ki ga je ohranilo tudi v novi stavbi vse do prve svetovne vojne, o čemer piše Špela Lah. Obdobje od začetka prve do konca druge svetovne vojne obravnava Primož Kuret, od tam naprej in vse do danes pa Kristijan Ukmar. Prispevek Henrika Neubauerja govori o zgodovini baleta v Ljubljani in delovanju ljubljanskega baletnega ansambla, ki so ga ustanovili po prvi svetovni vojni.

Bralec si lahko ogleda fotografije o poteku prenove, predstavljamo pa tudi novo celostno podobo, ki smo jo začeli uporabljati ob ponovnem odprtju hiše.

V roke vam torej dajemo knjigo, ki na enem mestu povzema osnovne podatke o stavbah in vsebinah opernega in baletnega uprizarjanja v Ljubljani od odprtja prvega gledališča leta 1765 pa do obnovljene in dozidane zgradbe Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča v letu 2011.

Zbornik so pripravili:

Uredništvo: Tatjana Ažman, Mitja Bervar, Robert Celestina in Kristijan Ukmar (glavni urednik)
Prevajalka: Nataša Jelić
Oblikovalec: Klemen Kunaver

Sodelovali so tudi številni drugi sodelavci in ustanove, ki jim gre velika zahvala, da je ta prelepa knjižna izdaja na voljo vsem, ki jih zanima zgodba o zgodovini opernega ustvarjanja v Ljubljani in pregled arhitekturne zgodovine in prenove našega glasbenega gledališča.

Zbornik lahko kupite ob obisku naše dnevne blagajne, in sicer po ceni 45 eur.