Nagrajenka Nena Vrhovec Stevens

Strokovna komisija za nagrade in priznanja Društva baletnih umetnikov Slovenije se je odločila, da z zadovoljstvom in spoštovanjem podeli posebno strokovno nagrado NENI VRHOVEC STEVENS ob koncu njene izjemne umetniške baletne kariere v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana.

Utemeljitev

Nena Vrhovec Stevens je ena od zadnjih balerin, ki so svoj plesno-baletni opus lahko živele in doživele bogato, celovito in umetniško zaokroženo do konca kariere, kar je bilo razumljivo in normalno do trenutka, ko so birokrati in administratorji s svojimi strokovno nepremišljenimi in nepreverjenimi potezami posegli v življenja umetnikov in posredno močno otežili in umetniško ogrozili delovanje baletnih ansamblov obeh naših operno-baletnih gledališč. 

Nena je prehodila dolgo, pestro in raznoliko pot umetnice od fantička s klobučkom v Vragu na vasi prek najrazličnejših klasičnih vlog do serije izrazitih izjemno močnih karakternih nosilnih likov. Bila je občutljiva, zanesljiva, natančna in tehnično odlična balerina, sposobna oblikovanja vlog s paleto najrazličnejših obrazov in značajev. Bila je sodelavka in partnerica, kakršnih si lahko le želimo.

Televizijski portret, ki je bil oblikovan leta 2004, je razkril vse bogastvo iz zakladnice Nenine ustvarjalnosti, pa čeprav je predstavil samo njene like v baletih, ki so bili do tedaj posneti za televizijo.

Naj naštejemo samo najizrazitejše:

Romeo in Julija (Cullberg/Prokofjev), Lepa Vida (Pino Mlakar/Vilko Ukmar),  Ana Karenina (Riženko/Pliseckaja/Ščedrin),  

A Deus (Dedović/Mozart),  Carmen (Danovski/Bizet/Ščedrin), Coppelia na Montmartru (Vámos/Delibes), Giselle (Lukašova/Adam), Dom Bernarde Alba (Lopez/Martin), Ljubezenski duet (Jeras/Mahler), Madrigal (Dedović/Mozart), Preludij poletju in Perpetuum (Dedović/Gregorc), Enigma Gallus (Šparemblek/Gallus), Tatinska sraka (Dedović/Rossini), Epitaf za Srečka Kosovela (Šparemblek/Kumar), Lepotica in zver (Jeras/Ravel) in še bi lahko naštevali.

Strašljiva je misel, da podobno bogatega televizijskega portreta v prihodnosti ne bo več  mogoče sestaviti, saj se sredstva za TV arhiviranje umetniških predstav in baletnih ter seveda tudi drugih umetnikov krčijo do nerazumnih, bolje rečeno nedopustnih meja, čeprav nesporno predstavljajo pomemben delež narodove kulturne zakladnice, ki brez arhivskih posnetkov nezadržno drsi v pozabo.

Umetniško življenje, strokovna znanja in izkušnje, ki jih je Nena Vrhovec Stevens zbirala na baletnem odru ves svoj vek, so naložba, zaradi katere v tem trenutku Neni še nismo namenili nagrade za življenjsko delo. Upamo, pričakujemo in želimo si namreč, da bo s svojim bogastvom znanja in izkušenj tudi v prihodnje prispevala k slovenski baletni umetnosti in pomagala pri razvoju in izobraževanju baletnih plesalcev.