Pred otvoritveno slovesnostjo 10. decembra je izšla monografija o SNG Opera in balet Ljubljana z naslovom Zlitje stoletij. To pa je tudi naslov otvoritvene slovesnosti, ki jo je neposredno prenašala RTV Slovenija in obenem slogan vseh prireditev in dejavnosti v okviru odprtja hiše, selitve in 120-letnice našega gledališča, ki jo bomo zaznamovali prihodnje leto. Častno pokroviteljstvo odprtja in obeležitve 120-letnice je prevzel predsednik republike dr. Danilo Türk. Avtorja projekta prenove in dograditve poslopja SNG Opera in balet Ljubljana sta arhitekta Jurij Kobe in Marjan Zupanc. V prenovljeni dvorani je obiskovalcem na voljo od 526 do 580 sedežev, odvisno od konfiguracije.

Kratka zgodovina

V poslopju današnje Opere, ki je bilo zgrajeno leta 1892 (stavbo sta projektirala arhitekta Hrasky in Hruby), sta na prelomu 19. v 20. stoletje delovali dve gledališči: Nemško gledališče in slovensko Deželno gledališče z dramo in opero. V slednji so bili angažirani stalni dirigenti, solisti in zbor. Operne predstave so vse do leta 1908, ko je bila ustanovljena Slovenska filharmonija, spremljali godbeniki 17. (kranjskega) in 27. (štajerskega) pehotnega polka cesarske in kraljeve armade. Od leta 1908 do 1918 je operne predstave spremljal orkester Slovenske filharmonije, 1918. pa je bil ustanovljen operni orkester. Izvajali so predvsem francoske in italijanske opere, poudarek pa je bil tudi na slovanskih in slovenskih opernih delih. V obdobju med obema vojnama je operno gledališče posodobilo svoj repertoar in uprizoritev je doživelo kar nekaj uspešnih oper slovenskih avtorjev (Kogoj, Osterc, Bravničar). Po drugi svetovni vojni je postal ljubljanski ansambel cenjen tudi zunaj meja domovine. Velikanski uspeh je požel z mednarodnim gostovanjem na Nizozemskem, še zlasti pa z uspešnim nastopom v Parizu. Leta 1957 je bil posnetek opere Zaljubljen v tri oranže S. Prokofjeva (dirigent Bogo Leskovic) nagrajen s Philipsovo veliko nagrado (grand prix) kot najboljši posnetek leta.

Profesionalni baletni ansambel je bil v Ljubljani ustanovljen leta 1918 in je od tedaj dalje nenehno prisoten v slovenskem gledališču. Že v prvih letih svojega obstoja je uprizoril nekaj znanih klasičnih baletnih stvaritev, svoj repertoar pa je obogatil tudi z novejšimi slovenskimi deli. Mladi plesalci so se vseskozi izobraževali večinoma na domačem odru vse do leta 1948, ko je to nalogo prevzela Srednja šola za balet in glasbo. Doslej si je ljubljansko občinstvo ogledalo skoraj 200 različnih baletnih predstav iz klasičnega repertoarja in kar lepo število novejših stvaritev slovenskih in tujih koreografov.