Marij Kogoj (1892–1956), rojen v Trstu, je bil eden redkih predstavnikov slovenske glasbene avantgarde in ekspresionizma. Skladati je začel, ko je bil star 15 let, in je bil sprva samouk. Med letoma 1914 in 1917 je študiral kontrapunkt pri Franzu Schrekerju na Dunaju, v tem času pa je tudi obiskoval vsaj en semester inštrumentacije pri Arnoldu Schönbergu. Po prvi svetovni vojni se je vrnil v Ljubljano, kjer je deloval kot glasbeni kritik in korepetitor v tamkajšnji operni hiši. Kogojeva glasbena govorica je edinstvena mešanica elementov poznega romantike, atonalnih prvin in svobodne tonalitetnosti. V svojem poznem ustvarjalnem obdobju se je Kogoj po večini vračal k neoklasicističnemu izrazu. Razmeroma veliko njegovih samospevov, zborov in glasbenoteoretičnih spisov je ostalo nedokončanih, predvsem zaradi naglega napredovanja duševne bolezni. Vsakoletni mednarodni glasbeni festival Kogojevi dnevi je organiziran v počastitev skladateljevega spomina. Vrhunec njegovega opusa predstavlja opera Črne maske, ki je bila premierno izvedena 7. maja 1929.

Zgodba in libreto Črnih mask izhajata iz istoimenske simbolne in alegorične drame Leonida Andrejeva v prevodu Josipa Vidmarja. Protagonist Lorenzo, vojvoda di Spadaro, je naročil, naj se pripravi ples v maskah na njegovem veličastnem gradu, čeprav se ni zavedal, da bodo prišle tudi nepovabljen črne maske, ki jih je pritegnila svetloba. Po celi vrsti grotesknih srečanj z maskiranimi gosti, najsi bodo povabljeni ali ne, postaja Lorenzo vse bolj razrvan in duševno razklan. Potem ko prikliče hudiča, spozna svojo mračno preteklost in ugotovi, da ni potomec prejšnjega vojvoda di Spadara, ampak konjskega hlapca in vojvodinje. Po dvoboju med Lorenzom in njegovim dvojnikom Lorenzo umre. Zgodba se nadaljuje s pogrebom, nato pa s ponovno prireditvijo maškaradnega plesa z zdaj že psihično povsem neprisebnim Lorenzom, ki ne prepozna niti svoje žene Francesce. Zgodba se konča s popolnim uničenjem Lorenzovega gradu, in sicer zaradi požara, ki ga je zanetil dvorni norček Ecco.

Četrta uprizoritev Črnih mask je nastala v koprodukciji med Opero in Baletom SNG Maribor, SNG Opera in balet Ljubljana ter Evropsko prestolnico kulture Maribor 2012. Produkcija temelji na revidirani različici Kogojeve partiture, ki jo je pripravil slovenski dirigent Uroš Lajovic. Celotna partitura je rezultat zahtevnega dela notografa-kopista Gala Hartmana, ki se je s Kogojevo originalno partituro ukvarjal več kot dve desetletji. Režiser predstave je Janez Burger, prepoznavni slovenski filmski ustvarjalec, ki je za svoje delo prejel številne nagrade, scenografijo sta pripravila umetniški kolektiv NUMEN in Ivana Radenović, kostume je oblikoval mednarodno priznani kostumograf in kreator oblačil Alan Hranitelj, odrski gib je zasnoval Edward Clug, oblikovalec luči je Pascal Mérat.

Po premieri v Veliki dvorani SNG Maribor bo januarja v Mariboru še šest ponovitev.

Ljubljanska premiera Črnih mask bo 2. marca v Cankarjevem domu, ponovitve pa bodo 3., 4., 5. in 6. marca.