Koreografija: Youri Vàmos
Koreografija in režija na besedilo Ch. Dickensa in E. T. A. Hoffmanna
Dirigent: Marko Gašperšič
Scenografija in kostumografija: Michael Scott
Oblikovanje luči: Klaus Gärditz
Baletni solisti, baletni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
|
| |
BALETNA BOŽIČNA ZGODBA
Londonsko predmestje v 19. stoletju
Na cesti prižigajo božične sveče. Scrooge, skopuški in brezsrčni izposojevalec denarja, je edini človek, ki ga ne prevzame božično vzdušje. Ne more si kaj, da ne bi svojih zadolženih sosedov celo na sveti večer spomnil na njihove dolgove. Ko se Scroogejev računovodja Bob Cratchit, ki je zelo priljubljen v vsej mestni četrti, pošali na račun zlovoljnega šefa, ga Scrooge pri priči odpusti. Bob Cratchit je zdaj brez dela in denarja. Ne more kupiti božičnega purana za svojo družino, hčerka Klara prav tako ne bo mogla dobiti lutke hrestača, ki si jo je tako goreče želela za božično darilo. Deklica je neizmerno žalostna …
Baletna virtuoznost v sanjskih kostumih
Gostujoči koreograf in režiser Youri Vàmos je prvotni libreto poskušal približati miselnosti današnjih otrok, ki ne doraščajo več samo ob pravljicah in že zaznavajo socialne krivice. Zato se je naslonil na zgodbo Charlesa Dickensa o skopuškem in čudaškem Scroogeu, sanje deklice Klare spremenil v sanje skopuha in zgodbo zaokrožil z njegovo prelevitvijo v ljubitelja otrok in dobrotnika.
118 let na svetovnih baletnih odrih
Balete Čajkovskega prištevamo med najpriljubljenejše in najpogosteje izvajane balete na svetu. Občinstvo se navdušuje ob njihovi vsebini, poetičnosti in dovršenem umetniškem izrazu, ki je vsem razumljiv in dostopen.
Slovenci se z njegovimi baleti srečujemo že od leta 1921, ko je bilo v Ljubljani prvič na sporedu Labodje jezero. Hrestač je prišel na ljubljanski oder leta 1940, Trnuljčica pa 1964. Vsi ti baleti so doslej velikokrat doživljali nove postavitve, obenem pa so se v njih predstavljali vedno novi baletni plesalci in plesalke.
Občinstvo se je z glasbo Hrestača prvič seznanilo leta 1892 na simfoničnem koncertu Ruskega glasbenega društva, ko je avtor z velikim uspehom sam predstavil suito iz baleta. Kar pet od šestih glasbenih točk so morali ponavljati.
ODMEVI
"Hrestač - Božična zgodba je za ta čas ravno prav lesketajoče zasnežena, očarljiva, vesela, pričakovanja zbujajoča predstava /.../, prava paša za otroški domišljijski svet in nič manj slikovita predstava za vse, ki uživajo v lepi glasbi in baletni virtuoznosti ... "
Daliborka Podboj, Večer, 16.12. 2003
|
|
|
