Dirigent: Aleksandar Spasić
Koreografija in režija: Youri Vàmos
Scenografija in kostumografija: Michael Scott
Oblikovanje luči: Klaus Garditz
Asistenta koreografa: Joyce Cuoco, Uwe Schroeter, Aleksej Afanasijev
Baletni mojstri: Claudia Sovre, Viktor Isajčev, Mojca Kalar
ZASEDBA VLOG
Romeo: Lukas Zuschlag, Aleksej Afanasijev k. g.
Julija: Ana Klašnja, Bojana Nenadović Otrin
Mercutio: Iulian Ermalai
Benvolio: Alexandru Barbu
Tybalt: Petar Đorčevski.
Paris: Lucas Jerkander
Gospa Capuletova: Olga Andreeva
Capulet: Drago Grabnar k. g.
Monteg: Andrej Črepinko k. g.
Pater Lorenzo: Viktor Isajčev
Tybaltova pajdaša: Tomaž Horvat, Lucas Jerkander
Julijine prijateljice: Tjaša Kmetec, Rita Pollacchi, Kristina Aleksova, Hye Min Kim, Sorina Dimache, Urša Vidmar, Eva Gašparič, Nina Ogrinc, Romana Kmetec
Berački: Rita Pollacchi, Tjaša Kmetec, Sorina Dimache, Gaj Rudolf
Baletni solo zbor, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
|
| |
Sergeja Sergejeviča Prokofjeva (1891-1953) upravičeno prištevamo med največje skladatelje 20. stoletja. Prvo skladbo je napisal že v svojem šestem letu starosti. Sledile so številne simfonije, koncerti za klavir, violino in violončelo, klavirske sonate, kantata, oratorij, filmska in scenska glasba, vokalne skladbe in skladbe za različne inštrumente.
Pomemben del njegovega opusa predstavljajo opere Magdalena, Igralec, Zaljubljen v tri oranže, Ognjeni angel, Zaroka v samostanu, Semjon Kotko, Vojna in mir, Povest o resničnem človeku in baleti.
Poleg posebej za balet napisanih del (Zgodba o norcu, ki je prelisičil sedem norcev, Jekleni skok, Izgubljeni sin, Na Dnepru, Romeo in Julija, Peter in volk, Pepelka, Kamniti cvet) so tudi druge njegove skladbe izjemno pogosto uporabljali za baletne postavitve.
Sergej Prokofjev se je z glasbo za balet začel ukvarjati na pobudo umetniškega vodje Ruskega baleta Djagileva. Zanj je tik pred prvo svetovno vojno (1915) napisal svoj prvi balet Ala in Lolly in do smrti Djagileva leta 1929 so mu sledila še tri dela. Vsaka premiera je utrdila njegov sloves revolucionarnega skladatelja, ki na račun romantičnega glasbenega izraza izpostavi groteskno in prvinsko.
Sam Prokofjev v avtobiografiji svoja odrska dela deli na klasična (tako v formi kot v stilu), moderna (“surova” harmonizacija), tokatna (motorično plesna) in lirična; med slednje sodi tudi Romeo in Julija.
Balet Romeo in Julija je Prokofjev začel pisati 1934. po naročilu gledališča Kirov v Leningradu. Končal ga je leto pozneje, vendar se je prvotni naročnik umaknil, tako da je do krstne uprizoritve prišlo šele leta 1938 v Brnu.
Romeo in Julija nadaljuje tradicijo “simfoničnega baleta”, katere začetnika sta Delibes in Čajkovski. Glasba se je osvobodila zgolj spremljevalne vloge plesa ter postala samostojen izrazni del odrskega dela. Prokofjev je v Romeu in Juliji šel še korak dlje, saj z glasbo označuje poleg dogajanja in značajev tudi miselni svet odrskih likov. Mogoče je prav v poglobljeni obdelavi Shakespearjeve drame iskati enega od razlogov, da je na temo nesrečnih ljubimcev Prokofjev izdal zbirko desetih klavirskih skladb iz samega baleta in še tri simfonične suite.
V uprizoritvi Yourija Vàmosa je Romeo in Julija predvsem zgodba dveh mladih ljudi, ki kljub svoji mladosti in morebitni naivnosti dosledno sledita svojim globokim čustvom, ne ozirajoč se na posledice. Izraziti občutenja glavnih oseb zahteva nadpovprečne igralske sposobnosti plesalcev in ne izpostavlja tehničnih kvalitet. V idealni zasedbi bi lahko nastopili plešoči igralci, če bi bili sposobni s telesom izraziti misli in dejanja. V tem delu so združene tri velike teme - življenje, ljubezen in smrt.
KAJ SO NAPISALI:
Romeo in Julija, sodobna klasika
/.../Koreografija, ki je tako prežeta s premišljenimi psihološkimi efekti, zahteva nenehno soočanje z različnimi zvrstmi plesa, od klasičnega baleta na konicah prstov do čisto gledališke gestikulacije. Najmočnejši čustveni učinek pa koreografija doseže predvsem s čudovito igro rok: usodno se privlačijo – v družbeni ureditvi, kjer je dotik s tujcem prepovedan, kjer ni svobode v izražanju strasti, če le-ta ni izražena z nasiljem, prikrivanjem ali z brutalno silo spopadajočih se pesti. Režiser in koreograf Youri Vamos močno vztraja pri vsem zgoraj navedenem, ob tem pa postavi balet v eno izmed regij južne Italije, kjer ima gestikulacija uporniško in skoraj krvoločno energijo; to pa balet Romeo in Julija spremeni v izredno sodobno klasiko.
Romeo je bil Lukas Zuschlag, nežen v strasteh in gibčen v atletskih entuziazmih. Ob lirični in megličasti Juliji, ki jo je plesala Ana Klašnja, so proti vrhu segali še Jaš Otrin (krvavi Tybalt), Julian Ermalai (brezskrbni Mercutio), Viktor Isajčev (potuhnjeni pater Lorenzo) in Drago Grabnar, ki je poosebljal Julijinega očeta, ujetega v svoji vlogi človeka brez čustev.
Pierpaolo Zurlo, Messagero Veneto, februar 2006
|
|
|
