ORATORIJSKI KONCERT
22., 23. in 24. oktobra 2009 ob 19.30
cerkev sv. Antona Padovanskega, Ljubljana - Vič
 
 
Dirigent: Marko Gašperšič
Vodja zbora: Željka Ulčnik Remic

Koncertni mojster: Gregor Traven
Korepetitorji: Jelena Boljubaš, Višnja Kajgana, Simon Krečič

Spored:
Franz Schubert: MAŠA V As-duru, D 678
za soliste, zbor in orkester
Solisti:
Norina Radovan / Martina Zadro, sopran
Elena Dobravec / Mirjam Kalin, alt
Branko Robinšak / Dejan Vrbančič, tenor
Zoran Potočan / Juan Vasle, bas
Zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana

Antonin Dvořák: TE DEUM, OP. 103
za sopran, bariton, zbor in orkester
Solisti:
Rebeka Radovan / Urška Žižek, sopran
Marko Kobal / Slavko Savinšek, bariton
Zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
 
O Schubertovi Maši v As-duru

Franz Schubert je poleg simfonij in samospevov kot ustvarjalec izjemno pomembno prispeval tudi na področju cerkvene glasbe. Napisal je šest maš, med katerimi zaseda Maša št. 5 v As-duru nedvomno prav posebno mesto. Schubert jo je zaradi njene grandioznosti označil za misso solemnis oziroma slovesno véliko mašo. Njena posebnost je tudi, da skladatelj prav za nobeno drugo kompozicijo ni porabil tako veliko časa. Schubert jo je namreč začel komponirati že leta 1819 in jo uspel dokončati šele leta 1826.
/…/ V tem času je skladatelj mašo revidiral in napravil nekatere korenitejše posege v partituro. Med drugim je napisal popolnoma novo sklepno fugo na besedilo »Cum Sancto Spiritu« v stavku Gloria, ki vsekakor pomeni enega izmed vrhuncev v Schubertovi cerkveni glasbeni ustvarjalnosti.
/…/ Schubertova Maša v As-duru je torej nekakšna uvertura v njegovo poznejšo ustvarjalnost, ki jo je na cerkveno-glasbenem področju nedvomno kronal s svojo zadnjo mašo v Es-duru, imenovano tudi Schubertov rekviem.


O Dvořakovem Te Deumu

Antonin Dvořák je za slavnost ob 400-letnici Kolumbovega odkritja Amerike (12. oktobra 1492) dobil naročilo za kompozicijo, ki naj bi slovesno obeležila omenjeni dogodek. Ker besedilo za uglasbitev ni pravočasno prispelo v Prago, se je skladatelj zaradi časovne stiske odločil, da uglasbi besedilo znane hvalnice Te Deum laudamus (Tebe Boga hvalimo).
/…/ Na krstni izvedbi Te Deuma 21. oktobra 1892 v Carnegie Hallu je zboru skoraj tristo pevcev in članov orkestra dirigiral skladatelj sam.
/…/ Omenjena skladba je zasnovana v simfoničnem zaporedju štirih stavkov, ki jih v sklepnem delu ciklično zaokroža ponovitev začetka. Radostna vznesenost zborovskih hvalnic se tako v kompoziciji vseskozi prepleta s kontemplativnejšimi liričnimi meditacijami solističnih nastopov.


Povzeto iz besedila dr. Jerneja Weissa