| Otvoritveni koncert sezone 2009/2010 |
KONCERT OPERNIH ARIJ OD MOZARTA DO VERIZMA |
11. in 12. septembra 2009 ob 19.30 Slovenska filharmonija, dvorana Marjana Kozine (velika dvorana) |
| |
|
Dirigent:Loris Voltolini
Vodja zbora: Željka Ulčnik Remic
Koncertni mojster: Igor Grasselli
Solisti:
Galja Gorčeva, sopran
Milena Morača, sopran
Rebeka Radovan, sopran
Mirjam Tola, sopran
Elena Dobravec, mezzosopran
Jure Kušar, tenor
Branko Robinšak, tenor
Ivan Andres Arnšek, bariton
Marko Kobal, bariton
Saša Čano, bas
Juan Vasle, bas
Zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Korepetitorji: Jelena Boljubaš, Višnja Kajgana, Simon Krečič
Inspicient: Roman Pušnjak
|
| |
Spored
Wolfgang Amadeus Mozart:
Figarova svatba, uvertura
Orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Wolfgang Amadeus Mozart:
Figarova svatba, Porgi amor, qualche ristoro (Bog moj ljubi, kakšna nadloga), arija grofice Almaviva iz 2. dejanja
Mirjam Tola, sopran
Gioacchino Rossini:
Seviljski brivec, Dunque io son … tu non m"inganni? (Torej jaz … je to mogoče?), duet Rozine in Figara iz 2. dejanja
Elena Dobravec, mezzosopran
Ivan Andres Arnšek, bariton
Giuseppe Verdi:
Ernani, Surta è la notte ... Ernani! Ernani, involami! (Noč se bliža … Ernani! Ernani, pridi že!), recitativ in arija Elvire iz 1. dejanja
Milena Morača, sopran
Giuseppe Verdi:
Attila, Dagli immortali vertici (Od nesmrtnih davnih dni), arija Ezia iz 2. dejanja
Ivan Andres Arnšek, bariton
Giuseppe Verdi:
Trubadur, Qual voce! ... Come! ... tu, donna?... Mira, d"acerbe lacrime (Zaboga … ti si Leonora? … Glej me s solzami grenkimi), duet Leonore in grofa Lune iz 4. dejanja
Galja Gorčeva, sopran
Marko Kobal, bariton
Giuseppe Verdi:
Sicilijanske večernice, Giorno di pianto (Dan objokovanja), arija Arriga iz 4. dejanja
Jure Kušar, tenor
Giuseppe Verdi:
Don Carlos, Ella giammai m"amò (Nikoli me ni ljubila), arija Filipa iz 4. dejanja
Juan Vasle, bas
Otto Nicolai:
Vesele žene Windsorske, Als Büblein klein ... (Ko sem še majhen bil …), napitnica Falstaffa iz 2. dejanja
Saša Čano, bas, in operni zbor SNG Opera in balet Ljubljana
Georges Bizet:
Carmen, Habanera
Elena Dobravec, mezzosopran, in operni zbor SNG Opera in balet Ljubljana
Odmor
Ruggero Leoncavallo:
Glumači, Stridono lassù (Kam hitite??), arija Nedde
Rebeka Radovan, sopran
Umberto Giordano:
André Chénier, Nemico della patria? (Sovražnik domovine??), monolog Gérarda iz 3. dejanja
Marko Kobal, bariton
Giacomo Puccini:
Tosca, Mario, Mario ..., duet Tosce in Cavaradossija iz 1. dejanja
Galja Gorčeva, sopran
Branko Robinšak, tenor
Giacomo Puccini:
Turandot, Tu che di gel sei cinta (Ti, ki sam led te krije), arija Liu iz 3. dejanja
Galja Gorčeva, sopran
Giacomo Puccini:
Turandot, Nessun dorma (Nihče ne spi), arija Kalafa iz 3. dejanja
Branko Robinšak, tenor, in operni zbor SNG Opera in balet Ljubljana
Pietro Mascagni:
Cavalleria rusticana, Gli aranci olezzano sui verdi margini (Z brega zelenega), uvodni zbor
Operni zbor SNG Opera in balet Ljubljana
Pietro Mascagni:
Cavalleria rusticana, Inneggiamo il Signor (Slavimo gospoda), arija Santuzze in zbora
Milena Morača, sopran, in operni zbor SNG Opera in balet Ljubljana
Wolfgang Amadeus Mozart
Figarova svatba, uvertura
Gotovo si ustreznejše glasbe za uvod k veselemu dnevu, polnemu zmešnjav, kot jo je k Figarovi svatbi napisal Mozart, ni mogoče predstavljati. Toliko neskaljene in prekipevajoče življenjske radosti in dobre volje spraviti v skladbo, dolgo štiri minute, in poslušalca pripraviti na uprizoritev ene najimenitnejših oper vseh časov tako po glasbi kot po vsebini, je zmogel le veliki Salzburžan.
Figarova svatba, Porgi amor, qualche ristoro (Bog moj ljubi, kakšna nadloga), arija grofice Almaviva iz 2. dejanja
Grofico v Figarovi svatbi poznamo že kot precej lahkomiselno in prebrisano dekle Rozino iz Rossinijevega Seviljskega brivca. V Figarovi svatbi je že popolnoma odrasla, zrela gospa, zaradi moža, grofa Almavive, ki je vse prej kot vzor zakonske zvestobe, pa je zagrenjena in razočarana nad življenjem.
Gioacchino Rossini:
Seviljski brivec, Dunque io son … tu non m"inganni? (Torej jaz … je to mogoče?), duet Rozine in Figara iz 2. dejanja
Rozina, varovanka strogega in vanjo zaljubljenega don Bartola, je bežno srečala zapeljivega mladega grofa Almavivo in se na mah zaljubila vanj. Želi si čim prejšnjega srečanja z neznanim mladeničem, pri čemer ji bo zveseljem pomagal brivec Figaro, kot je razvidno iz njunega dueta.
Giuseppe Verdi
Ernani, Surta è la notte ... Ernani! Ernani, involami! (Noč se bliža … Ernani! Ernani, pridi že!), recitativ in arija Elvire iz 1. dejanja
Verdijeva opera Ernani po Hugojevi drami Hernani pripoveduje o don Juanu Aragonskem, ki mora zaradi spleta nesrečnih okoliščin kot razbojnik Ernani živeti v gorah. Vroča ljubezen ga povezuje z Elviro, strogo nadzorovano mladenko na gradu svojega strica, španskega velikaša, ki se hoče z njo poročiti. Z arijo, ki jo bomo slišali, se začenja Elvirina vloga, v njej pa dekle toži nad svojo brezupno ljubeznijo do Ernanija.
Attila, Dagli immortali vertici (Od nesmrtnih slavnih dni), arija Ezia iz 2. dejanja
Ezio, general rimske armade, je nezadovoljen z vladanjem svojega cesarja Valentiniana, še napol otroka, ki želi skleniti mir s Huni. Sam bo zadevo vzel v roke in premagal okrutne barbare.
Trubadur, Qual voce! ... Come! ... tu, donna?... Mira, d"acerbe lacrime (Zaboga … ti si Leonora? … Glej me s solzami grenkimi), duet Leonore in grofa Lune iz 4. dejanja
Po hudih bojih in spletkah se je v ječi grofa Lune znašel njegov tekmec, neustrašni junak Manrico. Dolga leta sta se spopadala zaradi lepe grajske gospodične Leonore, ki pa se je že zdavnaj odločila za Manrica in se nedavno tega z njim poročila. Luna tega ne ve in hoče Leonoro zlepa ali zgrda spraviti do tega, da bo njegova, drugače bo moral ujeti Manrico umreti. Leonora na videz privoli, a se odloči, da si bo prej vzela življenje, samo da bo Manrico svoboden.
Sicilijanske večernice, Giorno di pianto (Dan objokovanja), arija Arriga iz 4. dejanja
Sicilijanske večernice so ena najbolj krvavih opernih zgodb. Dogaja se v 13. stoletju, ko so Francozi zasedli Sicilijo. Arrigo je mlad sicilijanski plemič, ki se upira tujcem vse do trenutka, ko izve, da je francoski guverner njegov oče. Domačini ga zasovražijo, ker vidijo v njem izdajalca. Za dodaten zaplet poskrbi še nesrečna ljubezenska zgodba, tako da se vse skupaj ne more končati drugače kot tragično.
Don Carlos, Ella giammai m"amò (Nikoli me ni ljubila), arija Filipa iz 4. dejanja
Velja za eno najlepših basovskih arij, ki bi se je smeli lotiti samo pevci v zrelih letih in z izdatno mero življenjskih izkušenj. Stari kralj sprevidi, da ga mlada soproga Elizabeta, ki je bila sprva namenjena njegovemu sinu don Carlosu, nikoli ne bo mogla ljubiti. Mir in spokoj ga čakata le v grobu, ljubezni pa ne bo našel nikjer več.
Otto Nicolai
Vesele žene Windsorske, Als Büblein klein ... (Ko sem še majhen bil …), napitnica Falstaffa iz 2. dejanja
Sir John Falstaff se v odrskih delih Williama Shakespeara pojavlja kar nekajkrat. Nesmrten spomenik mu je na opernem odru postavil s svojo zadnjo opero Giuseppe Verdi. Odcvelega debeluha in samo še dozdevnega zapeljivca je kot opernega junaka upodobil tudi nemški skladatelj Otto Nicolai. Falstaff ves podjeten zapoje napitnico, potem ko je prejel mamljivo vabilo gospe Fluth za skriven sestanek v dvoje.
Georges Bizet
Carmen, Habanera
Na trgu v Sevilli pred tovarno tobaka so se v odmoru zbrale delavke in navkljub njihovi zapeljivi pesmi José ostane hladen. Potem se jim pridruži Carmen, ki ima svoj pogled na ljubezen: Če te ljubim, se pazi! Njen cilj je José.
Ruggero Leoncavallo
Glumači, Stridono lassù (Kam hitite?), arija Nedde
Mlada Nedda, nesrečno poročena z mnogo starejšim potujočim glumačem Caniem,
sanjari o svojem mladem ljubimcu Silviu.
Umberto Giordano
André Chénier, Nemico della patria? (Sovražnik domovine?), monolog Gérarda iz 3. dejanja
Nekdanji služabnik, malodane suženj v podeželski aristokratski službi, Charles Gérard je v Parizu postal eden velikih agitatorjev meščanske revolucije in zdaj sestavlja ovadbo zoper svojega tekmeca v ljubezni, pesnika Andréa Chéniera. V nadaljevanju zgodbe skuša pesnika sicer rešiti, a mu to ne uspe. Chénier in njegova ljubezen Magdalena končata pod giljotino.
Giacomo Puccini
Tosca, Mario, Mario ..., duet Tosce in Cavaradossija iz 1. dejanja
Primadona Tosca obišče v eni od rimskih cerkva svojega ljubimca Maria Cavaradossija, ki tam slika novo oltarno sliko. Tosca je ljubosumna in svojega dragega venomer nadleguje s sumničenji, obisk pa vendarle konča z vabilom na snidenje po večernem slavnostnem koncertu.
Turandot, Tu che di gel sei cinta (Ti, ki sam led te krije), arija Liu iz 3. dejanja
Svojima gospodarjema Timurju in Kalafu do kraja predana služabnica Liu si iz ljubezni do Kalafa raje vzame življenje, kot da bi izdala njegovo ime, saj bi bil mladenič tako ob vso srečo z oboževano princeso Turandot, povrhu pa bi izgubil tudi glavo.
Turandot, Nessun dorma (Nihče ne spi), arija Kalafa iz 3. dejanja
Mlad neznanec Kalaf je kot še nihče pred njim odgovoril na tri zagonetna vprašanja princese Turandot in si tako pridobil pravico do njene roke. Zaradi njenega začudenja in zaprepadenosti nad tem pa ji je Kalaf dal en dan časa, da izve za njegovo ime. Če ji bo to uspelo, je Kalaf kot vsi njegovi predhodniki, ki so se potegovali za njeno roko, pripravljen umreti. Ves Peking poizveduje na vseh koncih in krajih, a Kalaf ve, da bo ostal zmagovalec.
Pietro Mascagni
Cavalleria rusticana, Gli aranci olezzano sui verdi margini (Z brega zelenega), uvodni zbor
Mascagnijeva Cavalleria rusticana je kmalu po premieri v Rimu doživela velik uspeh in bila uprizorjena na mnogih velikih evropskih in Ameriških odrih, kjer je kraljevala na repertoarjih večine vodilnih opernih pevcev in dirigentov. Danes jo pretežno uprizarjajo skupaj z Leoncavallovimi Glumači. Ko se po predigri dvigne zastor, se znajdemo na glavnem trgu sicilijanske vasice, na katerem vaščani na poti v cerkev opevajo čudovit pomladni dan, poln vonjav sladkih pomarančnih cvetov. Sledi zgodba o zaskrbljeni Santuzzi, ki jo je Turiddu zapustil, čeprav pričakuje njegovega otroka.
Cavalleria rusticana, Inneggiamo il Signor (Slavimo gospoda), arija Santuzze in zbora
Gre za veličastno molitev Santuzze in vaščanov na velikonočno nedeljo, pravo mojstrovino skladatelja Pietra Mascagnija. Kljub velikemu cerkvenemu slavju lebdi nad sicilijansko vasjo grozeč oblak zgodbe, ki se bo še ta dan končala nadvse tragično.
|
|
|